1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki thumb|Meje na Balkanu po koncu balkanskih vojn 13. januar - Edward Carson ustanovi Ulstrsko prostovoljno enoto iz več lojalističnih milic za boj proti britanski upravi. 23. januar - İsmail Enver pride z državnim udarom na oblast v Osmanskem cesarstvu. 18. februar - mehiška revolucija: general Victoriano Huerta strmoglavi predsednika Madera in prevzame oblast v Mehiki. 4. marec - Woodrow Wilson nasledi Williama Howarda Tafta kot 28. predsednik Združenih držav Amerike. 12. marec - pričetek gradnje nove avstralske prestolnice Canberre. 18. marec - anarhist Alexandros Schinas izvede atentat na grškega kralja Jurija I. in konča njegovo 50-letno vladavino. 21. april - na Škotskem je splovljena prekooceanka RMS Aquitania družbe Cunard Line. 9. maj - v industrijskem območju osrednje Anglije izbruhne delavski upor in ogrozi priprave na prvo svetovno vojno. 13. maj - Igor Sikorski poleti z Ruskim vitezom, prvim štirimotornim letalom na svetu. 29. maj - premiera provokativnega baleta Pomladno obredje na glasbo Igorja Stravinskega v Parizu izzove nerede med publiko. 30. maj - s podpisom londonskega mirovnega sporazuma se konča prva balkanska vojna. 1. junij - s sklenitvijo zavezništva med Srbijo in Grčijo propade Balkanska liga. 29. junij - zaradi ozemeljskih sporov med nekdanjimi zaveznicami proti Osmanskemu cesarstvu izbruhne druga balkanska vojna. 10. julij - v Dolini smrti v Kaliforniji izmerijo 56,7 °C, najvišja zanesljivo zabeležena temperatura zraka v zgodovini. 29. julij - mednarodna skupnost prizna Kneževino Albanijo kot samostojno državo. 10. avgust - s podpisom Bukareške pogodbe se konča druga balkanska vojna; Makedonija je razdeljena, Severni Epir pripade Albaniji. 13. avgust - Harry Brearley izumi nerjavno jeklo. 26. avgust - v Dublinu se prične velik delavski upor zaradi oviranja sindikalnih gibanj. 20. avgust - letalec Adolphe Pégoud izvede prvi uspešen zasilni izskok s padalom iz letala. 9. september - podjetje BASF prične v tovarni v Nemčiji izdelovati gnojilo s Haber-Boschevim procesom. 12. september - letalec Roland Garros kot prvi preleti Sredozemsko morje (med Fréjusom v Franciji in Bizerto v Tuniziji). časopis Slovenski narod razkrije prevaro vodiške Johance, ki naj bi čudežno točila Jezusove krvave solze. 10. oktober - ameriški predsednik Woodrow Wilson simbolično zaključi gradnjo panamskega prekopa. 16. oktober - v ladjedelnici v Portsmouthu je splovljena bojna ladja HMS Queen Elizabeth, prva ladja svojega tipa s pogonom na nafto namesto na premog. 31. oktober - odprta je Lincolnova avtocesta, prva avtocestna povezava med vzhodno in zahodno obalo Združenih držav Amerike. 6. november - Mohandas Gandhi je aretiran v Južni Afriki kot vodja shoda indijskih rudarjev proti dodatnim obdavčitvam. 1. december - podjetje Ford Motor Company uvede tekoči trak v proizvodni proces, kar velja za začetek obdobja množične proizvodnje. 21. december - Arthur Wynne v časopisu New York World objavi prvo križanko.
Rojstva thumb|150px|Albert Camus 1. januar - Ivan Potrč, slovenski pisatelj († 1993) 9. januar - Richard Nixon, ameriški politik († 1994) 4. februar - Rosa Parks, ameriška aktivistka († 2005) 6. februar - Mary Leakey, britanska paleoantropologinja († 1996) 27. februar - Paul Ricoeur, francoski filozof († 2005) 4. marec - John Garfield, ameriški filmski igralec († 1952) 14. marec - Osvaldo Moles, brazilski novinar († 1967) 15. marec - Paul Grice, angleški jezikoslovec in filozof († 1998) 21. marec - Gabrijel Stupica, slovenski slikar († 1990) 26. marec - Paul Erdős, madžarski matematik († 1996) 14. april - Vladimir Pavšič - Matej Bor, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik († 1993) 11. maj - Jože Gale, slovenski režiser († 2004) 26. junij - Vida Tomšič, slovenska partizanka in političarka († 1998) Maurice Wilkes, angleški računalnikar († 2010) 12. julij - Willis Eugene Lamb mlajši, ameriški fizik, nobelovec († 2008) 14. julij - Gerald Ford, ameriški pravnik in politik († 2006) 13. avgust - Makarios III., ciprski nadškof in politi († 1977) 16. avgust - Menahem Begin, izraelski politik († 1992) 20. avgust - Roger Wolcott Sperry, ameriški nevrofiziolog, nobelovec († 1994) 26. avgust - Boris Pahor, slovenski pisatelj († 2022) 2. september - Izrail Moisejevič Gelfand, rusko-ameriški matematik in biolog († 2009) 4. september - Kenzō Tange, japonski arhitekt († 2005) 12. september - Jesse Owens, ameriški atlet († 1980) 24. september - Lawrence Hugh Aller, ameriški astronom († 2003) 10. oktober - Claude Simon, francoski pisatelj, nobelovec († 2005) 2. november - Burt Lancaster, ameriški igralec († 1994) 5. november - Vivien Leigh, britanska igralka († 1967) 7. november - Albert Camus, francoski pisatelj, filozof, nobelovec († 1960) 7. december - František Čap, češki režiser († 1972) 18. december - Willy Brandt, nemški politik, nobelovec († 1992)
Smrti thumb|150px|Alfred Russel Wallace 22. februar - Francisco I. Madero, mehiški državnik, predsednik Mehike (* 1873) Ferdinand de Saussure, švicarski filozof in jezikoslovec (* 1875) 10. marec - Harriet Tubman, ameriška abolicionistka (* okoli 1820) 18. marec - Jurij I., grški kralj (* 1845) 31. marec - J.P. Morgan, ameriški finančnik, bankir in človekoljub (* 1837) 18. julij - Karol Glaser, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec (* 1845) 20. september - Rudolf Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir (* 1858) 7. november - Alfred Russel Wallace, britanski biolog, geograf in raziskovalec (* 1823) 22. november - Tokugava Jošinobu, japonski šogun (* 1837) 12. december - Menelik II., etiopski neguš negasti (* 1844) 31. december - Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom (* 1846)
Nobelove nagrade Fizika - Heike Kamerlingh-Onnes Kemija - Alfred Werner Fiziologija ali medicina - Charles Robert Richet Književnost - Rabindranath Tagore Mir - Henri La Fontaine
*