sličica|desno|250px|Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči sličica|desno|250px|Nočna panorama Ljubljane |sličica|desno|250px|Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem. Čas, ko je Sonce nad obzorjem, pa je dan. Noč in dan skupaj tvorita 24 urni koledarski dan. Čas dneva (dnevne svetlobe) se spreminja zaradi več faktorjev: letnega časa, zemljepisne širine in dolžine ali časovnega pasu. Zaradi tega je noč v zimskem čas daljša, v poletnem pa krajša.
Trenutek, ko Sonce navidezno zavzame najnižjo lego pod obzorjem, je polnoč. Ta predstavlja tudi začetek koledarskega dneva. Čas od začetka somraka do noči je večer. Časa od jutra (svita) do večera (mraka), ((koledarski) dan), ne smemo zamenjevati z dnevom, enoto za čas.
Etimologija
Slovenščina in slovanski jeziki
Slovanska imena za noč so sorodna. Osnova izhaja iz praslovanščine, (*notь, *noktь) in tej so podobne litvansko naktis, latvijsko nakts, staroprusko naktin.. To je podedovano od (pra)indoevropske *nókʷts.
beloruščina ноч нощ bolgarščina нощ bosanščina noć češčina noc črnogorščina noć gornjelužiška srbščina nóc hrvaščina noć kašubščina noc makedonščina ноќ poljščina noc rusinščina ruščina ночь slovaščina noc spodnjelužiška srbščina noc srbščina ноћ/noć šlezijščina ukrajinščina ніч starovzhodnoslovanščina ночь stara cerkvena slovanščina ношть нощь polabščina nüc volapik neit
Noč v mitologiji sličica|desno|200px|Nikta, grška boginja noči, William-Adolphe Bouguereau, Noč (La Nuit), 1883 sličica|desno|200px|Not, nordijska boginja noči in njen konj Hrimfaksi, Peter Nicolai Arbo
V grški mitologiji je bila boginja noči Nikta (Niks, starogrško : Níx, Niktós - noč). V rimski mitologiji ji odgovarja Noks (Nox - noč). Stari Grki in Rimljani Nikte niso spoštovali in ji niso posvečali svetišč. Upodabljali so jo kot zamišljeno žensko s prekritim obrazom v temni obleki.
V nordijski mitologiji je bila boginja noči Not (Nótt), hči Narfija, personifikacije noči, in Aude. Njen tretji mož Delingr je bil personifikacija polnoči. Njun sin Dagr je predstavljal dan. Noti in njenemu sinu so bogovi dali kočije s konjsko vprego in jih postavili na nebo da vsaka dva poldneva obkrožijo Zemljo. Notino kočijo je vlekel črni konj Hrimfaksi, ki je v rani zori pokrival zemljo z roso, s kapljicami iz svojih zapenjenih ust.
Noči skozi zgodovino
šentjernejska noč (1572) noč dolgih nožev (1934) kristalna noč (1938)
Prazniki in običaji
hudičeva noč (Devil's Night) pogubna noč (mischief night) Valpurgina noč velika noč noč čarovnic
Noč v kulturi
Glasba
»Poletna noč« »Sveta noč«
Pesništvo
Kresna noč, Svetlana Makarovič
Pripovedništvo
Dvanajsta noč (Twelfth Night, Or What You Will), William Shakespeare Noč (Un di Velt Hot Geshvign), Elie Wiesel Noč je moja, dan je tvoj, slovenska ljudska pripovedka Sen kresne noči (A Midsummer Night’s Dream), William Shakespeare Tisoč in ena noč, zbirka arabskih pravljic, pripovedk, novel, anekdot in humoresk
Slikarstvo sličica|desno|200px|Vincent van Gogh, Zvezdna noč nad Rono, 1889 sličica|desno|200px|Rihard Jakopič, Nočni motiv iz Schwabinga, 1899 Zvezdna noč nad Rono, Vincent van Gogh, 1889 Zvezdna noč (De sterrennacht), Vincent van Gogh, 1889
Glej tudi
nočna fotografija nočna izmena nočni vid nočno nebo nočno življenje nokturno polarna noč Olbersov paradoks svetlobno onesnaženje tema
Opombe in sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Deli dneva