Marko Terseglav, slovenski etnolog, literarni zgodovinar, * 8. september 1947, Ljubljana.
Življenje V Ljubljani je maturiral, študiral slavistiko in primerjalno književnost ter leta 1972 diplomiral. Leta 1980 je magistriral z nalogo Prešeren in slovenska ljudska pesem ter leta 1993 doktoriral z nalogo Uskoška pesemska dediščina Bele krajine. Po diplomi se je zaposlil v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU, kjer dela še danes kot znanstveni sodelavec. Kot štipendist nemške vlade se je v zimskem semestru 1980/81 izpopolnjeval v folkloristiki in etnologiji na Humboldtovi univerzi v Berlinu, kamor se je v naslednjih letih vračal na specializacijo. Na krajših, enomesečnih izpopolnjevanjih iz folkloristike je bil še v Bratislavi (1976), v Brnu (1976) in v Zagrebu (1980). Tri leta je bil lektor slovenščine na univerzi v Osijeku, leta 1995 je postal docent, 2001 pa izredni profesor folkloristike na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.
Delo Področje njegovega znanstvenega dela obsega štiri pomembnejše sklope: zgodovino folkloristične misli na Slovenskem, metodološko-teoretične probleme ljudske duhovne kulture, razmerje med ljudskim in umetnim pesništvom in medetični odnosi. K njegovim teoretičnim delom sodi knjižica Ljudsko pesništvo (1987). Objavil je Porabsko pesmarico (1989) in zbirko ljudskih erotičnih pesmi Klinček lesnikov (1981), s katero smo Slovenci dobili prvo zbirko ljudskih erotičnih oziroma kvantarskih pesmi.
Med več kot dvesto petdesetimi bibliografskimi enotami so 3 samostojne monografije, 5 strokovnih knjig in okrog 30 znanstvenih člankov, med katerimi so bili nekateri objavljeni v tujih strokovnih revijah (hrvaških, avstrijskih, nemških). Strokovne recenzije njegovih knjig in znanstvenih člankov so bile objavljene v domačih in tujih (Narodna umjetnost, Demos idr.) strokovnih revijah.
Je član izvršnega odbora za folkloristiko pri Mednarodnem slavističnem kongresu in član organizacije za ljudsko kulturo IOF (International Organisation of Folklore) s sedežem na Dunaju. Aktiven je v uredniškem odboru revije Narodna umjetnost, ki jo izdaja Inštitut za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu.
Med drugim je sourednik znanstvene izdaje Slovenske ljudske pesmi in nosilec inštitutskega raziskovalnega projekta Temeljne raziskave slovenske ljudske glasbe, pesmi in plesa. Trenutno je vodja projekta Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu globalizacije in sodelavec pri projektu Raziskave nosilcev ljudskokulturnih pojavov. Je sodelavec in sourednik temeljne izdaje Slovenskih ljudskih pesmi, ki so do sedaj izšle pri Slovenski matici v petih knjigah.
30 let je v uredniškem odboru Glasnika SED in v letih 2001–2003 je bil tudi glavni urednik Knjižnice Glasnika SED. Leta 2005 je bil urednik revije Traditiones. V Slovenskem etnološkem društvu (SED) od leta 2006 predseduje Komisiji za Murkove nagrade, priznanja in listine. Leta 2018 je prejel Štrekljevo nagrado.
Izbrana bibliografija
Monografije
Način življenja Slovencev 20. stoletja. Ljubljana: SED, 1980. Klinček lesnikov. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981 Ljudsko pesništvo. Ljubljana: DZS, 1987. (Literarni leksikon) Porabska pesmarica. Budimpešta: Tankonyvkiado, 1989. Kronika župnije Ajdovec. Ajdovec: Župnijski urad, 1990 Uskoška pesem dediščina Bele krajine. Ljubljana: ZRS SAZU, 1996 Tristo narodnih in drugih priljubljenih petih pesmi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000. Tri prste pod popkom. Ljubljana: DZS, 2006
Izbor člankov
Folkloristična terminologija, njena zgodovina in strokovna produktivnost. Traditiones, 21, 1992, 259-268 Marija Cvetek, Naš oča so včas zapovedal. Traditiones, 22, 1993, 200-201 Prešernovo delo za slovenske ljudske pesmi. Traditiones, 24, 1995, 109-124 Štrekeljev in Murkov pogled na ljudsko pesništvo. Razvoj slovenske etnologije od Štreklja in Murka do sodobnih prizadevanj, 1995, 38-44.
Spremne besede
Janez Bogataj, Mlinarji in žagarji v dolini, Dolenjski list, Novo mesto, 1982 Dušan Rešek, Strijc so strino, Pomurska založba, Murska Sobota, 1990 Marjan Dolgan in Miran Hladnik, Fuk je Kranjcem v kratek čas, Mihelač, Ljubljana, 1993 Slovenske ljudske pesmi, Založba Karantanija,1996 Rožana Koštial, Ljudske in šavrinske Istrte, Devin, Trst, 1996 Valens Vodušek, Etnomuzikološki članki in razprave, Založba ZRC, Ljubljana, 2003
Zunanje povezave Predstavitvena stran SAZU Predstavitvena stran SED
Glej tudi seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev seznam slovenskih etnologov
Kategorija:Živeči ljudje Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji Kategorija:Murkovi nagrajenci