Grad Pišece ali Pišeški grad () stoji na griču (352 mnm) v Orliškem pogorju, na robu vasi Pišece v Občini Brežice. Grad upravlja Posavski muzej Brežice in je odprt za javnost.
Zgodovina
Grad Pišece, ki se dviga na griču nad istoimenskim naseljem, je bil eden od štirih sedežev posavskih salzburških gospostev. Nad temi gospostvi je imel salzburški nadškof pravico višjega sodstva, gradnje utrdb ter tržno, mitninsko, kovniško, carinsko in davčno oblast. Poleg tega so bile posesti zaokrožene s sklenjenimi zemljiškimi posestmi in podeljevanjem fevdov. Salzburška škofija je ta teritorij, ki je obsegal približno 300 km², prejela v 10. ali 11. stoletju. Sam grad Pišece je v pisnih virih prvič omenjen leta 1268, in sicer v povezavi z bratoma Konradom (1268–1300) in Ekhardom (1268), ministerialoma salzburške nadškofije. Grad je bil zgrajen z namenom zaščite in upravljanja vzhodnih meja posesti salzburške škofije v Posavju. Pirchegger, H. (1962). Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (Let. 10, str. XII, 299). R. Oldenbourg. Pozneje so na gradu gospodarili salzburški oskrbniki in zakupniki, dokler ga leta 1595 ni kupil Inocenc Moscon v dedno last, vendar je salzburški nadškof ohranil na njem vrhovno fevdno pravico vse do leta 1803. Rodbina Moscon je imela grad v lasti vse do konca druge svetovne vojne. Zadnji lastnik Alfred von Buttlar Moscon je bil pred drugo svetovno vojno slovenski politik in poslanec. Po koncu vojne so grad nacionalizirali, bogata oprema je bila raznešena, v njem pa so naselili več družin.
Od prvotne romanske grajske zasnove se je ohranil mogočni 36 metrov visok stanovanjski stolp z 2,5 metra debelimi zidovi iz kamnitih blokov položenih v ravnih plasteh. Kamnoseška znamenja kažejo na nastanek okoli leta 1200 ali v 1. polovici 13. stoletja. V kompleksu, ki razodeva številne večje prezidave, predvsem renesančne, je delno ohranjena tudi romanska grajska kapela z nadzidano apsido. Pred gradom je angleški vrt, kjer raste več eksotičnih dreves: med njimi tri sekvoje (obseg od 80 do 450 cm), katalpa (Catalpa sp.), platane (Platanus sp.), gledičija (Gleditsia sp.), ginko (Ginkgo biloba).
Sedanja namembnost
17. februarja 2026, v okviru obiska vlade v Posavju, je bila v gradu Brežice podpisana pogodba med Ministrstvom za kulturo, Občino Brežice in Posavskim muzejem Brežice. Pogodbo so podpisali ministrica Asta Vrečko, župan Ivan Molan in direktorica muzeja Alenka Černelič Krošelj. Pogodba določa, da grad, ki je v državni lasti, preide v upravo muzeja, ki odslej skrbi za ohranjanje in promocijo gradu. Ministrstvo zagotavlja investicije v zvezi z obnavljanjem, občina zagotavlja sredstva za enega zaposlenega in materialne stroške ter programe v višini do 100.000 € letno, občina in muzej pa prevzameta upravljanje grajskih prostorov ter razvijata programske vsebine. S tem je bil grad namenjen za odprtje za javnost. Pogodba velja 20 let.
Uradna otvoritev gradu je bila 12. septembra 2026. Otvoritvi je prisostvovala tudi ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Galerija
Soba gradov, soba v prvem nadstropju s 26 freskami gradov in dvorcev Rodbine Moscon
Sklici
Viri
Glej tudi
Moscon Seznam gradov v Posavju
Zunanje povezave
Pmb.si, uradna stran Posavskega muzeja Brežice Gradovislovenije.si Gradovi.net Dedi.si Repozitorij.uni-lj.si Visitbrezice.si Kraji.eu Caszaizlet.si Kamzavikend.si
Pišece Kategorija:Pišece Kategorija:Posavje