Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO. Obstojen je samo v razredčeni plinski fazi. V koncentrirani ali kondenzirani obliki se pretvori v dižveplov dioksid . Odkrili so ga v vesolju, drugače pa je v čisti obliki zelo redek.
Zgradba molekule Molekula SO ima tripletno osnovno stanje, podobno , se pravi, da ima dva neparna elektrona.N.N. Greenwood, A. Earnshaw (1997). Chemistry of the Elements (2. izdaja). Butterworth-Heinemann. ISBN 0080379419. Dolžina vezi S-O je 148,1 pm in je podobna dolžinam vezi v drugih nižjih žveplovih oksidih (v meri 148 pm), vendar daljša kot v plinastem (146 pm), (143,1 pm) in (142 pm). Molekula se v bližnjem infrardečem območju vzbudi v singletno stanje (brez neparnih elektronov). Sigletno stanje je domnevno bolj reaktivno od tripletnega, tako kot je singletni kisik bolj reaktiven od tripletnega.F. Salama, H.J. Frey (1989). Near-Infrared-Light-Induced Reaction of Singlet SO with Allene and Dimethylacetylene in a Rare Gas Matrix. Infrared Spectra of Two Novel Episulfoxides. Phys. Chem. 93 (1989): 1285-1292.
Sinteze in reakcije Priprava SO kot reagenta v organskih sintezah se osredotoča na spojine, ki odcepljajo SO. Ena od reakcij je razpad relativno enostavnega tiiran 1-oksida.P. Chao, D.M. Lemal 1973). Sulfur Monoxide Chemistry. The Nature of SO from Thiirane Oxide and the Mechanism of Its Reaction with Dienes. Journal of the American Chemical Society 95 (3): 920. doi: 10.1021/ja00784a049. Uporabne so tudi bolj kompleksne spojine, kakršen je trisulfid oksid .R.S. Grainger A. Procopio, J-W. Steed (2001). A novel recyclable sulfur monoxide transfer reagent. Org Lett. 3 (22), 3565-8.
Molekula SO je termodinamsko nestabilna in se takoj pretvori v . SO se veže na alkene, alkine in diene in tvori tričlenske obroče, ki vsebujejo žveplo.Juzo Nakayama, Yumi Tajima, Piao Xue-Hua, Yoshiaki Sugihara (2007). Cycloadditions of Sulfur Monoxide (SO) to Alkenes and Alkynes and [1+4]Cycloadditions to Dienes (Polyenes). Generation and Reactions of Singlet SO? J. Am. Chem. Soc. 129: 7250 - 7251. doi: 10.1021/ja072044e.
Generiranje pod ekstremnimi pogoji V laboratoriju se žveplov monoksid lahko proizvede z obdelavo žveplovega dioksida z žveplovimi parami med električnimi razelektritvami. Zaznali so ga tudi v sonoluminiscenci posameznih mehurčkov v koncentrirani žveplovi kislini, ki je vsebovala nekaj raztopljenega žlahtnega plina.K.S. Suslick, D.J. Flannigan (2004). The temperatures of single-bubble sonoluminescence (A). The Journal of the Acoustical Society of America 116 (4): 2540.
Kemiluminiscenčni detektor za žveplo R. L. Benner, D.H. Stedman (1994). Chemical Mechanism and Efficiency of the Sulfur Chemiluminescence Detector. Applied Spectroscopy 48 (7): 848-851. doi: 10.1366/0003702944029901. temelji na naslednjih reakcijah
Nahajališča Ligand za prehodne kovine se kot ligand lahko veže na več načinov: kot terminalni (končni) ligandJ.D. Woollins (1995). Sulfur: Inorganic Chemistry. Encyclopedia of Inorganic Chemistry. John Wiley and Sons. ISBN 0-471-93620-0. v upognjeni razporeditvi M-S-O, analogni nitrozilu, ali kot žveplov most preko dveh ali treh kovinskih centrov, na primer v Fe3S(SO)(CO)9.
Astrokemija Žveplov monoksid so odkrili v atmosferiE. Lellouch (1996). Io’s atmosphere: Not yet understood. Icarus 124: 1–21. in torusu plazme. C.T. Russell, M.G. Kivelson (2000). Detection of SO in Io's Exosphere. Science 287: 5460. doi: 10.1126/science.287.5460.1998. Odkrili so ga tudi v atmosferi VenereN.Y. Chan, L.W. Esposito, T.E. Skinner (1990). International Ultraviolet Explorer observations of Venus SO2 and SO. Journal of Geophysical Research 95: 7485-7491., na kometu Hale-Bopp D.C. Lis, D.M. Mehringer, D. Benford, M. Gardner, T.G. Phillips, D. Bockelée-Morvan, N. Biver, P. Colom, J. Crovisier, D. Despois, H. Rauer. New Molecular Species in Comet C/ 1995 O1 (Hale-Bopp) Observed with the Caltech S submillimeter Observatory. Earth, Moon, and Planets Volume 78 (1-3). doi: 10.1023/A:1006281802554. in v medzvezdni snovi.C.A. Gottlieb, E.W. Gottlieb, M.M. Litvak, J.A. Ball, H. Pennfield (1978). Observations of interstellar sulfur monoxide. Astrophysical Journal 1 (219): 77-94. doi: 10.1086/155757.
Na luni Io nastaja verjetno med vulkanskimi izbruhi in fotokemično. Osnovna kemijska reakcijaJ.I. Moses, M.Y. Zolotov, B. Fegley (2002). Photochemistry of a Volcanically Driven Atmosphere on Io: Sulfur and Oxygen Species from a Pele-Type Eruption. Icarus 156: 76–106. doi: 10.1006/icar.2001.6758.je verjetno
Žveplov monoksid so odkrili tudi na največji znani zvezdi NML Cygni.K. Marvel (19. december 1996). NML Cygni. The Circumstellar Environment of Evolved Stars As Revealed by Studies of Circumstellar Water Masers. Universal-Publishers. str. 182–212. ISBN 978-1-58112-061-5. Pridobljeno 23. avgusta 2012.
Biokemija Žveplov monoksid je morda biološko aktiven, kar je mogoče sklepati iz reakcijskih produktov, ki so jih odkrili v prašičji koronarni arteriji.M. Balazy, I.A. Abu-Yousef, D.N. Harpp, J. Park (21. november 2003). Identification of carbonyl sulfide and sulfur dioxide in porcine coronary artery by gas chromatography/mass spectrometry, possible relevance to EDHF. Biochem Biophys Res Commun. 311 (3):728-734.
Varnost thumb|right|150px|Zgradba molekule thumb|right|150px|Model molekule
Žveplov monoksid je v ozračju redek in zelo nestabilen plin, zato je težko zanesljivo določiti njegove nevarne lastnosti. V kondenziranem in komprimiranem stanju se takoj pretvori v dižveplov dioksid , ki je razmeroma strupen in jedek. Je tudi zelo vnetljiv, saj ima podobno vnetljivost kot metan. Med zgorevanjem nastaja strupen plin žveplov dioksid.
Dižveplov dioksid SO se pretvarja v dižveplov dioksid.F.J. Lovas, E. Tiemann, D.R. Johnson (1974). Spectroscopic studies of the SO2 discharge system. II. Microwave spectrum of the SO dimer. The Journal of Chemical Physics 60 (12): 5005-5010. doi: 10.1063/1.1681015. Njegova molekula je planarna s simetrijo C2v. Dolžina vezi S-O je 145,8 pm, kar je manj kot v monomeru, vezi S-S pa 202,45 pm. Kot O-S-S meri 112,7°. Dipolni moment molekule je 3,17 D.
Sklici
Kategorija:Žveplove spojine Kategorija:Oksidi