Skupna površina Združenih držav Amerike je 9.629.047 km2, kar ZDA postavlja na tretje ali četrto mesto na lestvici svetovnih držav po površini. Navedena vrednost velja za 50 zveznih držav, mesto na lestvici pa je odvisno od površine, ki je priznana Ljudski republiki Kitajski (večina virov slednjo postavlja na četrto mesto, saj ne priznavajo Republike Kitajske (bolj znana kot Tajvan), ki je odločilna za rangiranje, za del LRK). Združene države sestavlja 48 geografsko soležnih zveznih držav ter Aljaska, ki jo od osrednjih ZDA loči Kanada, in Havaji, ki so otočje v Pacifiku. Tu so še izvenozemeljski teritoriji z različnimi merami avtonomije: Puerto Rico, Deviški otoki, Ameriška Samoa in Guam.
Največja zvezna država je Aljaska, sledita ji Teksas in Kalifornija, najmanjša pa Rhode Island. Prebivalstvo šteje 303.424.093 ljudi (ocena februarja 2008), kar ZDA v svetu postavlja za Kitajsko in Indijo. Zvezna država z največ prebivalci je Kalifornija, za njo pa sta uvrščeni Teksas in New York; najmanj prebivalcev ima Wyoming. Vsaka zvezna država je razdeljena na okrožja, z izjemo Louisiane, ki ima civilne župnije (angleško parish). Velika urbana območja se nahajajo predvsem na obalah: Los Angeles v Kaliforniji, Chicago v Illinoisu in New York (kot največje mesto somestja BosWash) v državi New York.
Geografija je imela velik vpliv na razporeditev človekove poselitve ter razvoj dežele v supersilo. Prvi evropski priseljenci so živeli na vzhodnih obalah, a so se kmalu pričeli premikati preko Apalačev, kjer so našli bogato naravno okolje, sprva z reko Misisipi in Velikimi jezeri ter Velikim nižavjem; ustavili so jih sušni zahod dežele in Skalno gorovje. Selitev dalje na zahod se je nadaljevala šele v 19. stoletju pod vplivom najdišč zlata onkraj Skalnega gorovja, postopek pa je pospešilo odkritje rodovitnih grud v Kaliforniji in Oregonu. Aljaska, ki so si jo ZDA kupile leta 1867, je državi dala gorat teren in obilico naravnih bogastev, medtem ko so priključeni Havaji obogatili obseg državnih meja s tropi.
Geografsko so pomembne državne reke in jezera. Vse pomembnejše reke tečejo proti jugu, kar pomeni, da v svojem spodnjem toku niso ledene in tako lahko odnašajo material ter vodo iz zgornjega toka ter ne povzročajo poplav in nerodovitne prsti, kot se to dogaja za primer v ruski Sibiriji. Posledično je najti tudi dobre vodne poti in obilico pitne vode.
Tudi podnebje je bilo ključni dejavnik pri naseljevanju in razvoju ZDA, saj za kmetovanje primerni podnebni tipi prekrivajo več kot tri četrtine ozemlja. Zato ZDA tudi danes proizvajajo velik del svetovne hrane.
Pisana je tudi zaloga za gospodarstvo pomembnih naravnih zalog, na ribiško industrijo pa pozitivno vplivajo priobalne kontinentalne police s plitvim morjem. Vse to je dalo zagon industriji, ki se je pospešeno razrasla v 19. stoletju; ZDA so do prve svetovne vojne postale industrijska velesila. To je med drugim povzročilo hude okoljske težave, saj so naravni habitati, kakršni so gozdovi, izginili že v kolonialnih časih, v 20. stoletju pa je prišlo do hudega onesnaženja tal, zraka in voda. Povprečen Američan je v 1990-ih napravil 2 kilograma smeti dnevno, celotne ZDA pa proizvedejo približno 20 % svetovnih izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Topografija thumb|300px|Topografija ZDAGorovje Apalači leži na vzhodu celine, Skalno gorovje in pacifiške gorske verige pa na zahodu; vmes dolina Misisipija in Veliko nižavje
Vzhodne Združene države Žigata Zajeca pretežno sestavlja gričevje z zmernimi gozdovi, ki se preliva v nizko gorovje Apalači. Slednje je nastalo kot posledica gubanja skorje v rani geološki zgodovini, kar kaže na visoko starost in posledično nizko nadmorsko višino tega gorovja. Apalači so naravna pregrada med priatlantskim nižavjem ZDA in porečjem Misisipija oziroma Velikimi jezeri. Ta so locirana v severnem osrednjem delu celinskih ZDA, na meji s Kanado. Jugovzhodni predel države premore subtropske gozdove in nasade mangrov.
Na zahodni strani Apalačev je najti porečje Misisipija z vzhodnim pritokom dveh velikih rek, Ohio in Tennesse. Ta porečja so močno rodovitna in nekoliko gričevnata. thumb|300px|left|Morensko jezero v Skalnem gorovjuSkalno gorovje je široka in več kot 4.800 km dolga orografska pregrada s slemenitvijo od severa proti jugu
Nekoliko bolj na zahodu se razprostira Veliko nižavje in osrčje ZDA. Danes od tam pride večina kmetijskih proizvodov, včasih pa je bilo to ravno področje prekrito s prerijami in stepami. To je tudi področje, kjer od severa proti jugu po stotem zahodnem vzporedniku poteka t. i. mrtva črta, od katere je dalje na zahod zaradi sušnih razmer možno le namakalno poljedelstvo. Nadmorska višina se nežno dviguje od nekaj 100 metrov ob porečju Misisipija do dveh kilometrov ob vznožjih Skalnega gorovja. Pretežno uravnana in nizka topografija je prekinjena z verigama Ozark in Ouachita.
Veliko nižavje se nenadoma konča s Skalnim gorovjem, ki se s slemenitvijo od severa proti jugu razprostira iz Kanade čez celoten pas ZDA skoraj do Mehike. Z nekaj izjemami tudi Skalno gorovje nima velikih naklonov; razbito je na več hrbtov, tako da vmes nastajajo doline in kotline.
Skalno gorovje proti zahodu preide v medgorske planote, veliko suho področje, ki se nahaja med omenjenim gorovjem in pacifiško gorsko verigo ter je sestavljeno iz skalnih ravnin, porečij in več manjših verig hribovij. Jugozahodni del je nizko ležeča puščava. Tu se ZDA približajo Tihemu oceanu, in sicer s Kaskadnim gorovjem in Sierro Nevado. Obe močno izstopata iz okolice, v slednji je videti tudi najvišji vrh vseh geografsko soležnih zveznih držav, Mount Whitney. V sredini pa se nahaja Velika kotlina, ki je depresija z najmanjšo nadmorsko višino -86 metrov. Na zahodnem robu tega področja se teren spusti v doline in posamezne manjše gorske verige, kjer je, na Pacifiškem severozahodu, najti enega najbolj gostih rastlinskih habitatov izven tropov v svetu.
Aljaska je svet tundre in visokih gora, na priobalnih otokih pa se bohotijo ognjeniki. Aljaski so ognjeniški arhipelag v Tihem oceanu, ki jih prekriva tropsko rastje.
V splošnem torej velja, da so vzhodne obale ZDA geološko stare nižine, medtem ko je pacifiška obala razmeroma pred kratkim doživljala tektonske spremembe in je zatorej strma.
Vodovje thumb|450px|Hidrografski sistem ZDANaravnogeografsko podobo države zlasti zaznamujejo Atlantski in Tihi ocean, Velika in Veliko slano jezero ter reke, kakršna je Misisipi
Današnjo podobo Združenih držav Amerike so v veliki meri poleg drugih geografskih značilnosti zaznamovala tudi vodovja. Slednja so za svoje življenje izkoriščali že ameriški staroselci, tako za hrano in vodo kot za transport. Morje pa je bila prikladna pot do Amerike za prve Zahodne priseljence v 16. stoletju. Ti so se preko Apalačev selili v notranjost ob rekah Misisipi in Sveti Lovrenc, vse do Velikih jezer. Za selitev dalje na zahod je bila pomembna reka Misuri, ko so ZDA od Francije kupile Louisiano 1803. leta.
Še danes je za življenje ZDA pomemben tako rečni sistem kot obdajajoča jo oceana. Po vodah namreč potuje ves transport velikega obsega, tako za notranjo oskrbo ZDA kot za izvoz. Voda pa je pomembna tudi sama po sebi, in sicer za pitje ter druge človekove osnovne potrebe, pa tudi za namakanje in industrijske dejavnosti. Ker celotne ZDA ne ležijo v dovolj vlažnem podnebju, je voda tja dovajana po več sto kilometrov dolgih vodovodih. Na rekah ZDA je najti mnogo jezov; v zahodnem delu države so bili zgrajeni zlasti kot del sistema za namakanje, medtem ko so jezovi v Apalačih na prvem mestu namenjeni nadzoru poplavljanja. Ti jezovi pa seveda služijo tudi kot vir električne energije.
Najpomembnejši in največji porečji države sta porečje reke svetega Lovrenca in porečje rek Misisipi in Misuri. Po teh dveh rekah se vozi 75 % notranjega vodnega tovora. Prva reka namreč omogoča dostop z Atlantika do Velikih jezer, porečje Misisipija in Misurija pa vpliva na večji del osrednjih ZDA – vanj se stekajo tudi vode reke Ohio, ki teče preko severnih Apalačev, ter reke Tennessee, ki je glavna reka južnih Apalačev. Reke na zahodu so imele manjši, a takisto razmeroma velik vpliv na državo in prebivalstvo. Pomembnejša je Columbia, ki v Pacifik odvaja vode večine severozahodnega dela dežele, medtem ko pretežno sušni jugozahodni predeli dobijo vodo s tokovoma Rio Grande in |Kolorado. Kalifornija se zanaša na reki Sacramento in San Joaquin. Reka Jukon na Aljaski je pomembna zaradi svoje plovnosti.
Reke thumb|250px|left|Trenutno aktivno čelo delte MisisipijaMogočna rečna delta v Mehiškem zalivu je geomorfološko izjemno aktivno območje, ravno takšno pa je tudi z biološkega vidika v smislu mokriščnih ekosistemov; ekonomija regije se napaja prek velikih pristanišč, do katerih poteka plovna pot po najširšem izmed vidnih kanalov
Najdaljši in v mnogih pogledih najpomembnejši vodotok ZDA je Misisipi. Dolg je 3770 kilometrov, izvira v jezeru Itasca v severni državi Minnesota, skozi rečno delto pa se izliva v Mehiški zaliv v zvezni državi Louisiana. Njegovi pritoki so Ohio, Misuri, Tennessee, Arkansas, Rdeča reka in Illinois. Ta vodni sistem odvaja vodo s pretežnega dela osrednjih ZDA. Struga Misisipija je široka do 1,6 kilometra in globoka do 7 metrov. Reka je plovna do mesta Baton Rouge v Louisiani za ladje z velikim ugrezom in do 2.900 kilometrov v notranjost za manjše ladje. Pomembna je postala, ko so se priseljenci pričeli seliti v notranjost dežele; tako se je razvil New Orleans, ki leži približno 160 kilometrov severno od ustja reke, kasneje pa je ob toku nastalo tudi več drugih mest, kot so St. Louis v Misuriju, Saint Paul v Minnesoti in Memphis v Tennesseeju.
Ohio je eden glavnih pritokov Misisipija, a je s svojimi 1.580 kilometri dokaj kratek. Kljub temu je vodotok pomemben za ZDA zaradi velike vloge pri priseljevanju v notranjost. Do odprtja Eriejskega prekopa, ki povezuje reko Hudson in Eriejsko jezero ter tako tudi Atlantik s tem jezerom, je bila reka Ohio najvarnejši in najcenejši transport v notranjost. Takisto je bila pomembna za prevoz premoga iz Apalačev v industrijska središča. Ob reki so se razvila mesta Pittsburgh in Cincinnati v Ohiu, Louisville v Kentuckyju idr. Ker je bila reka prvotno preplitva za plutje, je zvezna vlada poskrbela za sistem 40 jezov, ki vzdržujejo vodo na dovolj visokem nivoju. Tako se industrija tudi danes zanaša na transport po tej reki.
Tennessee je pritok reke Ohio, danes s kanalom povezan z reko Tombigbee in z njo v Mehiški zaliv. Leta 1933 je bil kot odziv na veliko depresijo ustanovljen Odbor za dolino Tennessee, ki je zgradil 20 jezov in napravil področje izjemnega pomena za pridobivanje hidroelektrične energije. Ta je v regijo privlačila mnogo industrije, zaradi nadzorovanega poplavljanja pa je vzcvetelo tudi kmetijstvo.
Misuri je 3.726 kilometrov dolg pritok Misisipija, ki izvira v Montani na severu Združenih držav. Njegovo porečje prekriva severni del Velikega nižavja. Tudi ta reka je služila kot vodna pot priseljencem, danes pa je za plutje zlasti večjih plovil neprimerna zaradi nestalnih tokov in podvodnih peščenih nasipov. Kljub mnogim strategijam za izboljšanje gospodarskih koristi reke ta še vedno ostaja razmeroma malo prometna.
Reka Rio Grande izvira v Skalnem gorovju in teče na jugovzhod proti 3.100 kilometrov oddaljenemu iztoku v Mehiški zaliv. Ljudem je bila pomembna za namakanje in pitno vodo ter industrijsko uporabo v sušnih predelih. Danes mnogokrat zmanjka uporabne vode za naselja nižje ob toku, zato so bili zgrajeni jezovi za nje zadrževanje; na ta način do vode pridejo tudi prebivalci Mehike. Gospodarsko sodelovanje med ZDA in Mehiko je povzročilo razcvet več pristaniških mest ob reki, med drugim Albuquerque, New Mexico in El Paso v Teksasu.
thumb|300px|Marmorni kanjon v sistemu Velikega kanjonaReka Kolorado je na svoji poti erodirala skozi 1.600 metrov geoloških plasti in v Velikem kanjonu odkrila kamnine, stare nekaj manj kot 2 milijardi let