Erwin Friedrich Karl Rösener, nemški politik in SS general, nazadnje SS-Obergruppenführer in general Waffen-SS-a ter policije, * 2. februar 1902, Schwerte, Nemško cesarstvo, † 4. september 1946, Ljubljana, FLRJ.

Kot višji vodja SS-a in policije Alpenland (Vojaško okrožje XVIII, Salzburg) je bil med najodgovornejšimi za nacistično rasno in raznarodovalno politiko na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Odgovoren je bil tudi za poboje civilistov, talcev na prav tem območju med drugo svetovno vojno. Posledično je bil po vojni obsojen na smrt, saj je bil spoznan za vojnega zločinca.

Življenjepis sličica|300x300_pik|Rainer, dr. Samonigg, agent Slovenskega domobranstva in primarij bolnišnice Golnik in Rösener Rösener se je rodil v Schwertu, vestfalskem industrijskem okrožju zahodno od Porurja, in bil sprejet v protestantsko cerkev. Obiskoval je srednjo šolo do četrtega razreda, od leta 1913 do 1916 pa je obiskoval realko v mestu Buer. Po šoli se je med letoma 1917 in 1921 izučil za električarja. Izobrazbo je nadaljeval z obiskovanjem večerne šole v Aachnu in tehnične šole. Po tem je delal za različna podjetja, zadnje od njih je bilo Deutschen Elektrizitäts-Werken (DEW) v Aachnu.

V NSDAP se je včlanil 6. novembra 1926 (članska številka 46.771) in hkrati vstopil v Sturmabteilung (SA) v Aachnu. Že leta 1927 je bil povišan v SA-Sturmführerja in do leta 1929 poveljeval 16. jurišnemu polku SA. Oktobra 1929 je zaprosil za prestop v Schutzstaffel (SS). Njegova prošnja je bila leta 1930 odobrena in iz SA je bil premeščen v SS. Ob prestopu je dobil SS številko 3575 ter bil 4. novembra 1930 razporejen v 73. jurišni polk SS v Aachnu kot SS-Oberscharführer. 18. februarja 1931 je bil povišan v SS-Sturmführerja in prevzel poveljstvo 3. jurišnega polka 5. SS-standarda v Brühlu. 21. decembra 1931 je postal SS-Sturmhauptführer in poveljnik 4. Sturmbanna 58. SS-Standarte v Kölnu. Marca 1932 je prevzel poveljstvo celotne 58. SS-Standarte. levo|sličica|300x300_pik|Rösener, 1932 Leta 1932 je odšel na usposabljanje za častnike na SS Reichsführerschule v Münchnu; 30. januarja 1933 je bil povišan v SS-Sturmbannführerja. Decembra 1932 je bil imenovan za poveljnika Sturmbanna 20. SS-Standarte v Düsseldorfu. Na njegovo zahtevo (kot SS-Sturmbannführer) so morali glavnega urednika aachenskega delavskega časopisa Arthurja Maya, člana nemške komunistčne stranke, odpeljati na zaslišanje v Jülich. Vodstvo aachenske policije je Maya, ki je bil v zaščitnem priporu, izročilo več esesovcem.Elmar Gasten: Aachen in der Zeit der nationalsozialistischen Herrschaft: 1933–1944, Peter Lang Publishing 1993, , str. 15 v st. 86/87. Po transportu v noči z 21. na 22. junij 1933 so ga usmrtili v v citadeli v Jülichu. Navedeni vzrok smrti je bil »ustreljen med begom« (auf der Flucht erschossen).Das deutsche Volk klagt an: Hitlers Krieg gegen die Friedenskämpfer in Deutschland, Éditions du Carrefour, 1936, str. 261. 20. julija 1933 je Rösener postal poveljnik celotne 20. SS-Standarte. Čin SS-Obersturmbannführerja je dosegel novembra 1933 (z učinkom od 9. novembra 1933). 12. novembra 1933 je bil izvoljen v Reichstag kot poslanec iz volilnega okrožja vzhodni Düsseldorf. 10. septembra 1934 je prevzel poveljstvo 61. SS-Standarte v Allensteinu. 30. marca 1935 je Rösener dobil še uniformo nemške kopenske vojske; postal je rezervni desetnik (Gefreiter der Reserve). 1. januarja 1936 pa je bil povišan v rezervnega Unteroffizierja. 13. septembra 1936 je bil povišan v SS-Oberführerja in imenovan za načelnika štaba SS-Oberabschnitt "Ost" (vzhod) v Berlinu. Kot SS-Oberführer je vodjo SS-Personalamta obvestil, da je »trenutno v veliki finančni stiski«, da si je v »obdobju boja« nakopal velike dolgove in, da je moral posledično živeti od preživnine staršev in sorodnikov.

Druga svetovna vojna sličica|Od leve proti desni: Hermann Franz, Kurt Knoblauch, poročnik Lang, Friedrich Rainer, Erwin Rösener, Kurt Daluege in Helmut Hierzegger, Bled, 3. julij 1941 levo|sličica|Rupnik in Rösener ob prvi domobranski prisegi, 20. april 1944 levo|sličica|Rösener in Rožman, 20. april 1944 sličica|Pogovor v »prisrčnem duhu« med Rösenerjem in Rupnikom, verjetno 20. april 1944 sličica|Rupnik, Rožman in Rösener levo|sličica|Zemljevid vojaškega okrožja XVIII – Salzburg (1944), katerega višji vodja SS in policije je bil Rösener. Od leta 1938 do 1940 je bil načelnik štaba SS-Oberabschnitt »Rhein« v Wiesbadnu. Februarja in marca 1940 je opravil prakso pri Redni policiji (OrPo), od marca do maja pa pri Varnostni policiji (SiPo) in Varnostni službi Reichsführerja SS v Wiesbadnu. Od 18. junija 1940 do 18. novembra 1941 je bil vodja območja SS Oberabschnitt "Rhein". Od 24. julija 1940 je bil višji vodja SS in policije v okrožju Rhein. 14. aprila 1941 je postal generalmajor policije. 9. novembra je bil povišan v SS-Gruppenführer in generalporočnika policije. Po imenovanju SS-Brigadeführerja Gustava Adolfa Scheela za gauleiterja in državnega namestnika (Reichsstatthalterja) v Salzburgu je 24. novembra 1941 Rösener prevzel položaj višjega vodje SS in policije v Alpenlandu. Vodil je SS združenja v alpsko-jadranski regiji, pri čemer je tesno sodeloval z nekdanjim divizijskim generalom jugoslovanske kraljeve vojske, medvojnim županom Ljubljane in generalnim inšpektorjem Slovenskega domobranstva Leonom Rupnikom in ljubljanskim škofom Gregorijem Rožmanom. Med oktobrom 1944 do konca vojne je bil vodja protipartizanskega štaba, s sedežem v Ljubljani; Rösener je stanoval v zaseženi Vili Vrhunec.Bogo_Zupančič: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 1-24 (Ljubljana, 2005), 72. V okviru svojega položaja je dajal ukaze za usmrtitve civilistov, talcev in vojnih ujetnikov kot povračilni ukrep za partizanske napade. Nadzoroval je izvajanje obsežnih kazenskih akcij proti civilnemu prebivalstvu in partizanom. V okviru svojega položaja je bil tudi ustanovitelj Slovenskega domobranstva. Ob njegovi ustanovitvi je imel tudi govor, ki ga je prebral Franc Krener.sličica|Rösener odlikuje domobranca, 1944 Do avgusta 1944 se je povzpel do čina SS-Obergruppenführer in general Waffen-SS ter policije, kar pomeni da je bil neposredno podrejen Heinrichu Himmlerju. Bil je tudi član Kroga prijateljev ekonomije,Freundeskreises des Reichsführers-SS skupine nemških industrialcev, ki so zbirali denar za rasne raziskave znotraj Tretjega rajha. levo|sličica|Rupnikov proces; »soočenje« Rupnika in Rösenerja. sličica|Rupnikov proces. Rupnik, Rösener, Vizjak in Hacin. Od aprila 1945 je bil zaledni poveljnik (Rückwärtiges Heeresgebiets) armadne skupine E, katere vrhovni poveljnik je bil generalpolkovnik Alexander Löhr. 8. maja 1945 je Rösener v času krizne situacije zapustil vodstveni položaj in svoje vojake brez da bi jih o tem obvestil, prav tako ni obvestil nadrejenih, zaradi tega so mu v taborišču za vojne ujetnike 209 v Bellariji decembra 1945 sodili pod vodstvom polkovnika Walterja von Seelerja in generala Heinricha von Scheel Vietinghoffa. Zaradi nerazčiščenih okoliščin dogodka ni bil kaznovan. Po nemški kapitulaciji je pobegnil v Avstrijo, kjer so ga Britanci 17. maja odkrili v vojaški bolnišnici v Špitalu ob Dravi, kamor je bil sprejet v uniformi Wehrmachta in z dokumenti Wehrmachta. Sprva so ga odpeljali v veliko taborišče za vojne ujetnike v Cinecittà blizu Rima, nato pa so ga vrnili v Jugoslavijo. V sklopu t. i. rupnikovega procesa je bil obsojen 30. avgusta 1946 na smrt zaradi vojnih zločinov. 4. septembra je bil obešen in bil še istega dne pokopan v neoznačen grob na ljubljanskih Žalah.

Zasebno: družina in zdravje Rösener se je 21. septembra 1940 poročil z Gudrun Heidinger iz Wiesbadna.

22. aprila 1942 se je Rösener obrnil na Karla Wolffa s prošnjo, naj Himmlerju prijazno sporoči, da je tudi njegov drugi zakon propadel zaradi bližajočega se nezakonskega očetovstva, medtem ko ga je bilo sram »se pojaviti pred samim Reichsführerjem in mu reči: Reichsführer, tukaj stojim drugič in spet vam moram pripraviti te skrbi«. Po razglasitvi ločitve in ponovni poroki Rösenerja je Himmler dosledno izkoriščal Rösenerjevo šibkost in neposredno spremljal njegov zakon.

Rösener je bil trikrat poročen in imel skupno tri otroke.

Po pregledu Erwina Rösenerja HSSPS Alpenland je specialist za živčne bolezni maja 1944 ugotovil: »Pri tem posebej močnem, zdravem 42-letnem moškem je izčrpanost živčne moči posledica prekomerne in vztrajne obremenitve, po drugi strani pa vegetativnih motenj, ki so posledica težav s ščitnico, ki jih povzroča in poslabšuje njegov življenjski slog. Gre torej za stanje utrujenosti, ki ga je mogoče pripisati izčrpanosti precejšnje rezerve moči.«

Avgusta 1944 je drug zdravnik po pregledu svetoval, da Rösenerja sprejmejo v SS vilo Karlsbad.

Tabela napredovanj Rösener je imel različne čine tako v Sturmabteilung kot tudi v Allgemeine-SS. Spodnja tabela prikazuje, da njegova napredovanja v obeh organizacijah niso potekala sočasno. DatumiJurišni oddelekSplošni SSKopenska vojskaPolicijaWaffen-SS6. november 1926SA-Mann1929SA-Sturmführer4. november 1930SS-Anwärter4. oktober 1930 – 4. november 1930SS-Mann6. november 1930 (z učinkom od 4. novembra 1930)SS-Truppführer4. november 1930SS-Oberscharführer26. februar 1931 (z učinkom od 18. februarja 1931)SS-Sturmführer21. december 1931SS-Sturmhauptführer20. februar 1933 (z učinkom od 30. januarja 1933)SS-Sturmbannführer20. november 1933 (z učinkom od 9. novembra 1933)SS-Obersturmbannführer13. maj 1934 (z učinkom od 12. maja 1934)SS-Standartenführer30. marec 1935Rezervni Gefreiter rezervne sestave in rezervni častniški kandidat1. januar 1936Rezervni Unteroffizier13. september 1936SS-Oberführer9. november 1939SS-Brigadeführer15. april 1941Generalmajor policije9. november 1941SS-GruppenführerGeneralporočnik policije1. avgust 1944 (z učinkom od 1. julija 1944)SS-ObergruppenführerGeneral policijeGeneral Waffen-SS-a

Sklici

Literatura Konstantin Aleksandrovič Zalesski (2005). NSDAP: Oblast v tretjem rajhu. Moskva: Eksmo.

Glej tudi

Seznam nemških generalov

Kategorija:Nemški generali Kategorija:Usmrčeni z obešenjem Kategorija:Veterani druge svetovne vojne Kategorija:SS-generali Kategorija:Nemški policisti Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana Kategorija:Člani Nacionalsocialistične nemške delavske stranke Kategorija:Nosilci nemškega križa v zlatu Kategorija:Nemški vojni zločini druge svetovne vojne