Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, etnolog, jezikoslovec in učitelj na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.
Življenjepis Avgust Pavel se je rodil v Prekmurju, na Cankovi, v takrat še Železni županiji staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na gimnazijo Mihálya Vörösmartyja v Monoštru, potem pa na Premontrejsko gimnazijo v Sombotelu (Szombathely). V Budimpešti je študiral madžarščino, latinščino in slavistiko. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke. Leta 1913 je doktoriral, zatem je učil v vasi Torda (Erdeljsko) in v mestu Dombóvár. Njegov učenec je bil Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt, madžarski znanstvenik, ki je leta 1937 dobil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane. Od leta 1920 je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo Vasi Szemle (Železni Obzornik/Revija), pozneje Dunántúli Szemle (Prekdonavska Revija/Obzornik).
Po njem je poimenovan edini slovenski muzej na Madžarskem, etnološki in lokalno zgodovinski Muzej Avgusta Pavla v Monoštru.
Delo Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg Jožefa Košiča največji slovenski književnik in znanstvenik na Madžarskem. Napisal je knjigo o glasoslovju cankovskega narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest 1909) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah porabskih Slovencev je pisal v madžarščini s porabskimi izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri Porabcih opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem narečju. Avgust Pavel je napisal več razprav o Kralju Matjažu v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim Cankarjeve povesti in romane, kot sta Hlapec Jernej in njegova pravica in Na klancu.
Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v Marijinem listu (1907), Kalendarju (1907) in Novinah (1915-1917). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.
Viri Francek Mukič in Marija Kozar: Slovensko Porabje, Mohorjeva Družba, Celje 1982. Jezikovni pogovori: Prekmurska slovnica Avgusta Pavla. Gosta: Marko Jesenšek in Zinka Zorko. Povezava do oddaje: http://4d.rtvslo.si/#arhiv/jezikovni-pogovori/174266345 dr. Avgust Pavel - prvi prekmurski znanstvenik, dokumentarni film (TV Idea, 2010) (dostopen na youtube, 7.9.2017)
Glej tudi
seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem seznam slovenskih etnologov seznam slovenskih pisateljev seznam slovenskih pesnikov seznam slovenskih zgodovinarjev
Pavel Kategorija:dialektologi Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski etnologi Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji