Janez Vajkard Valvasor [jánes vájkart válvazor] (, , arhaično tudi Janes (Janez) Bajkort Valvasor),Reisp (1983), str. 199Reisp (1983), str. 273Sket J. (1893), str. 82 kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe, * maj 1641, Ljubljana (krščen 28. maja), † pred 16. novembrom 1693, Krško.
O njegovi izobrazbi in bogastvu priča mogočna knjižnica, v kateri je imel vsa tedaj pomembna znanstvena dela. Zbiral je instrumente, star denar in razne zanimivosti. Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje znanje in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini (Nemčija, Severna Afrika, Francija, Švica) in v vojaških službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil vojne proti Osmanom. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil gradova Bogenšperk, Črni potok in že porušeni grad Lihtenberg, ter hišo v Ljubljani. Vse to premoženje je kasneje zaradi stroškov njegovih dejavnosti moral prodati, saj so le ti presegli Valvasorjeve denarne vire. Na Bogenšperku je uredil bakroreznico in pripeljal mojstra Andreja Trosta, ki je prej delal pri Vischerju na Štajerskem. Z njim so sodelovali še drugi slikarji in grafiki na Kranjskem, med najbolj znanimi je bil Almanach.
Leta 1692 je ostal brez večine svojega premoženja, ker ga je vložil v potovanja, grafike in natise knjig. Umrl je leta 1693 v 52. letu starosti v Krškem.
Zgodnje življenje in mladost
Janez Vajkard Valvasor se je rodil maja 1641 v Ljubljani, najverjetneje na Starem trgu, v rodbino Valvasor kot dvanajsti od sedemnajstih otrok deželnega odbornika in glavnega prejemnika kranjskih deželnih stanov Jerneja Valvasorja in njegove druge žene, baronice Ane Marije Ravbar z gradu Krumperk. Krščen je bil 28. maja 1641. Krstna botra sta mu bila baron Konrad Ruess pl. Ruessenstein z gradu Strmol ter starejša sestra Janezove matere, Regina Doroteja Rasp (roj. Ravbar). Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami.Reisp (2013)Reisp (1983), str. 71 Domači so ga naslavljali "Janez Vajkard", znanci in prijatelji pa samo "Vajkard" oz. "Bajkort".Golec: Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja (2007), str. 304
Mladost je Janez Vajkard preživel najbrž podobno kot večina njegovih plemiških vrstnikov. V enajstem letu starosti mu je umrl oče Jernej,Reisp (1983), str. 75 po smrti matere Ane Marije pa je Valvasorjev starejši polbrat Karel iz očetovega prvega zakona, ki je že pred očetovo smrtjo prevzel deželnosodno gospostvo Gamberk, prevzel še Medijo in postal varuh svojih mlajših sorojencev,Reisp (1983), str. 60-61 katerim je kasneje izplačal tudi njihov delež premoženja.Reisp (1983), str. 60
Izobrazba sličica|Jezuitska cerkev, šola, ki jo je obiskoval Valvasor, ter leta 1682 postavljen Marijin steber Okoli očetove smrti je Valvasor začel z izobrazbo na jezuitski gimnaziji v rojstni Ljubljani; v svojih delih o očetih jezuitih in njihovih šolah govori zelo pohvalno, vendar le na splošno:Reisp (1983), str. 75-76
V zapisih o neočitnih vezah s hudičem navaja dejanja svojega sošolca v četrtem in petem razredu, ki si je, zapeljan po slabem zgledu, z iglo prebadal telo, ne da bi pri tem krvavel ali čutil bolečino; ko se je kasneje Valvasor ukvarjal z naravoslovjem je to tudi sam prakticiral, saj poskus temelji na naravnih zakonih in lastnostih medeninaste igle, ki je edina primerna za to.Reisp (1983), str. 77 Okoli leta 1655 naj bi, kot navaja v popisu Ljubljanice, opazil povodnega strahu ali povodnega moža, ki se je dvignil iz vode in skušal v reko pahniti meščana, ki se je mimo kruharne vračal ponoči domov z ženitovanja. Iz navedene lokacije je mogoče sklepati, da je Valvasor kot študent stanoval v bližini.
Valvasor je v Ljubljani absolviral t.i. studia inferiora. Po jezuitski praksi so se njegovi profesorji pogosto menjali, magistri vsako leto, patri pa so ostajali dlje. Med redkimi izjemami je bil pater Franc Harrer, ki je bil, z izjemo leta 1652, profesor, običajno prefekt ali preceptor, več kot deset let, torej tudi v času Valvasorjevega šolanja. Pater Janez Ludvik Schönleben, ki je na Janeza Vajkarda kasneje pomembno vplival, je bil prefekt samo v obdobju 1650/1651, ker pa je bil julija 1651 poklican na Dunaj ter dve leti kasneje izstopil iz jezuitov, je težko reči, koliko je kot profesor na Valvasorja že tedaj vplival. V 1650. letih je na ljubljanski gimnaziji poučeval tudi znameniti jezuitski dramatik Dunajčan Henrik Söldner.
Nadaljnje izobrazbe mladi Valvasor ni iskal na univerzi, to pa je verjetno vplivalo na razvoj njegove samosvoje in neodvisne osebnosti; njegova stopnja izobrazbe je bila le tolikšna, da se ni usmeril v kabinetno učenjaštvo.Reisp (1983), str. 78 Znanje in izkušnje je izpopolnjeval na potovanjih po tujini in v vojaški službi. Šolanje je Janez Vajkard končal v svojem sedemnajstem letu in nato bil od jeseni 1658 do 1672 v glavnem zdoma.Reisp (1983), str. 78-79 Na svoje prvo potovanje se je Janez Vajkard odpravil verjetno leta 1659 ali pa že leto prej, vendar o le-tem kot o drugih njegovih prvih potovanjih ni konkretnejših podatkov.Reisp (1983), str. 79
Vojskovanje v Slavoniji sličica|Nikolaj VII. Zrinjski, pod vodstvom katerega se je Valvasor bojeval proti Turkom. V letih 1663 in 1664, morda tudi še za dalj časa, se je Valvasor, poleg mnogih kranjskih plemičev, z dvanajstimi tovariši, ki so vodili s seboj tudi svoje služabnike in hlapce, kot prostovoljec udeležil avstrijsko-turške vojne. V Slavonski krajini se je pod osebnim poveljstvom slavnega vojaka, hrvaškega bana grofa Nikolaja Zrinjskega, na kar je bil zelo ponosen, pogosto udeleževal raznih spopadov s sovražnikom v Testa-Piccolominijevem regimentu, kjer je bil konjeniški stotnik Adam pl. Albendorff. Pri omembi Zrinjskega Valvasor navaja banov junaški značaj in osebne vrline, ki so mu pripomogle do uspehov in osebne slave, s tem pa je zavračal tedaj med vojaki močno razširjeno prepričanje, da so priljubljeni poveljnik in njemu podobni, tudi Albendorff, na nadnaraven, hudičev način zaščiteni ali utrjeni pred kroglo in sabljo.
Na vojnem pohodu po Slavoniji se je Valvasor nekoliko seznanil s to deželo. V zvezi s tem obdobjem omenja nekatere stvari, ki so se mu zdele pretresljive, npr., kako so na kol nasajenim odsekanim turškim glavam po nekaj tednih zrasli lasje in brada, ali, kako Senjani, Vlahi ali Uskoki, kadar Turku odsekajo glavo, slednjo dvignejo, da jim v usta kaplja še vroča kri, iz tega zapisa pa je razvidno zagrizeno sovraštvo do Turkov in brezmejna krvoločnost.Reisp (1983), str. 79-80
V tem obdobju je Valvasor osebno spoznal soborca grofa Karla Vajkarda Purgstalla, katerega v Slavi vojvodine Kranjske posebej hvali. Purgstall je kasneje padel v zadnji vojni s Francijo.Reisp (1983), str. 167
Večletno potovanje Po vojski se je Valvasor za krajši čas vrnil domov. V tem obdobju je radovedno obiskoval bližnjo in daljno okolico rodbinskega gradu ter se seznanjal s kraji, ljudmi in običaji.Reisp (1983), str. 80 Nato se je odpravil večletno potovanje.
Verjetno je bil pred odhodom še na Štajerskem, v Konjicah pri grofu Erazmu Tattenbachu, kasnejšem zarotniku, kjer se je po navodilih nekega vojaka holandskega rodu, ki je služil pri mestni straži v Gradcu, uril v spretnosti hoje po vodi in ležanja na vodi. To spretnost je kasneje še nekajkrat prakticiral v Dolenjskih Toplicah, tako da je na hrbtu ležal na vodi vso noč, kar naj bi bilo udobneje in mehkeje kot v postelji. Pritegovala ga je še druga, podobna spretnost; poznal je nekega Čeha, ki je za pol državnega tolarja skočil z najvišjega stolpa in ostal popolnoma nepoškodovan. Valvasor ga je nagovarjal toliko časa, da mu je odkril skrivnost te spretnosti, sam pa tega ni poskusil.
Dunaj Prvi podatek o dolgem potovanju sega v jesen leta 1666, ko naj bi oktobra na Dunaju v bližini Rdečega stolpa, v Arnoldovi hiši, kjer je bil na hrani pri nekemu g. Meintzerju, brez kakršne koli prevare lastnoročno tingiral funt svinca z granom tinkture v najžlahtnejše zlato;Reisp (1983), str. 81 tinkturo je izdelal alkimist Johann de Monte Sniders, ki je bil prav tako tam na hrani in, ki je po tem, ko so Dunajčani, od katerih so mu najuglednejši zaupali, ugotovili, da je njegova alkimistična umetnost varljiva, pobegnil skupaj s svojo v moškega preoblečeno ženo, vendar je s Valvasorjem ostal v korespondenčni zvezi dokler je živel. V istem obdobju se je Valvasor na Dunaju zanimal za delo astronoma in astrologa Tomaža Damascena, ki naj bi za nekega češkega grofa izdelal tri zrcala v katerih posameznik vidi vse kar si želi videti. Na Valvasorja je na Dunaju napravil vtis tudi zvonik stolnice sv. Štefana, ki naj bi po njegovih besedah po višini, okrasju in popolnosti presegal vse zvonike v cesarstvu, z izjemo stolpov v Straßburgu in Landshutu.
Nadaljna smer potovanja ni povsem jasna. Valvasor navaja, da je zatem potoval po Nemčiji, na Nizozemsko, v Francijo, Švico in Italijo. Potoval je prek tedaj z gusarji ogroženega Sredozemskega morja celo v severno Afriko, v pismu Kraljevi družbi v Londonu pa omenja še Anglijo, Dansko in Španijo. V različnih državah in kraljestvih, tudi v Afriki, je obiskal več zanimivih podzemnih jam, vendar nobena ni bila tako izjemna kot jame na Kranjskem. V poročilih o doživetjih je precej skromen.
Nemčija in Nizozemska sličica|Amsterdamska mestna hiša ok. leta 1669 Iz potovanja po Nemčiji in Danski navaja, da se plovba po Renu, Donavi ali Lechu ne more primerjati s truda polno in nevarno vožnjo po Savi; stanje na Savi je po njegovem mnenju enako kot na slapovih Rena pri Schaffhausnu, kjer pa si, v nasprotju z izkušenimi savskimi brodniki, nihče ne upa peljati.Reisp (1983), str. 82 V grofiji Stollberg v Braunschweigu si je ogledal kapniško Baumannovo jamo, ki je zaslovela že v 16. stoletju, vendar je zapisal, da je na Kranjskem mnogo čudovitejših jam, predvsem v Jami in Postojni. Pri primerjavi višine Kamniških Alp z višino salzburških gora in gorovja v Bergthalsgadnu je prišel do nedvomne ugotovitve, da so kranjski snežniki mnogo višji. Ko se je okoli leta 1669 nekaj dni mudil v Bambergu je pri korarju Hansu Adamu Coglu dobil v branje del sodnega protokola, ki ga je Coglov oče napisal v obdobju, ko je bilo v Bambergu sežganih mnogo domnevnih čarovnikov in čarovnic.
Okoli istega leta je bil Valvasor tudi v Amsterdamu na Nizozemskem; v zapisih primerja slabi sirkov kruh s Krasa in Pivke s podobnim boljšim holandskim kruhom in vestfalskim pumperniklom. Poleg tega omenja še, da bloški smučarji v hitrosti prav nič ne zaostajajo za holandskimi drsalci.
Severna Afrika