Poletni čas

thumbnail|300px|Modra barva predstavlja države kjer upoštevajo poletni čas. Oranžna barva predstavlja države, ki so včasih upoštevale poletni čas. Rdeča barva predstavlja države, ki ne upoštevajo poletnega časa

Polétni čàs (, s kratico DST) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.

Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.

Danes uporablja poletni čas manjšina držav sveta, še te ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982 in se je ohranil tudi v Sloveniji.

Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.

Izvor

Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej leči v posteljo.

Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857–1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight), objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.

Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827–1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.

Poletni čas v Sloveniji

V Sloveniji se je poletni čas začelo uporabljati 27. marca 1983. Podlaga za to je bil Zakon o računanju časa, sprejet v skupščini Socialistične federativne republike Jugoslavije dne 16. novembra 1982. Prehod na poletni čas se je spomladi zgodil zadnjo nedeljo v marcu ali prvo nedeljo v aprilu, prehod na standardni čas pa se je jeseni med letoma 1983 in 1995 v Sloveniji zmeraj zgodil zadnjo nedeljo v septembru.

Po osamosvojitvi se je še naprej uporabljal stari jugoslovanski Zakon o računanju časa dokler ni bil leta 1993 sprejet slovenski Zakon o računanju časa. Vsebinsko je bil enak, kot prej veljavni zakon, in ni posebej upošteval usklajevanja prehodov z ostalimi državami v Evropi. Leta 1996 je bil sprejet spremenjen zakon, ki je določal prehod s poletnega na standardni čas zadnjo nedeljo v oktobru. Ta zakon je že predstavljal usklajevanje z ostalimi evropskimi državami, saj so bili izbrani časi prehoda kompromis med državami celinske Evrope in Združenim kraljestvom.

V naslednjih letih je bilo sprejetih nekaj vladnih uredb, ki so natančneje določale trenutke prehodov med standardnim in poletnim časom. Od leta 2006 pa je z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa v pravni red Republike Slovenije prenešena Direktiva 2000/84/ES Evropskega Sveta.

Datumi sprememb

Prehod na poletni čas V Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo v marcu, ko uro zgodaj zjutraj premaknemo z 02.00 na 03.00. thumbnail|220px|V sr. Evropi uro pomladi prestavimo z 02:00 CET naprej na 03:00 CEST. DatumOpomba27. marec 1983  Zadnja nedelja v marcu25. marec 1984  31. marec 1985  30. marec 1986  29. marec 1987  27. marec 1988  26. marec 1989  25. marec 1990  31. marec 1991  29. marec 1992  28. marec 1993  27. marec 1994  26. marec 1995  31. marec 1996  30. marec 1997  29. marec 1998  28. marec 1999  26. marec 2000  25. marec 2001  31. marec 2002  30. marec 2003  28. marec 2004  27. marec 2005  26. marec 2006  25. marec 2007  30. marec 2008  29. marec 2009  28. marec 2010  27. marec 2011  25. marec 2012  31. marec 2013  30. marec 2014  29. marec 2015  27. marec 2016  26. marec 2017  25. marec 2018  31. marec 2019  29. marec 2020  28. marec 2021  27. marec 2022  26. marec 2023  

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda: nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 4) mod 7)). marec ob 02.00

Prehod nazaj na zimski čas Nazaj pa se prestavi zadnjo nedeljo v oktobru (do leta 1995 v septembru), ko kazalce premaknemo zgodaj zjutraj s 03.00 nazaj na 02.00 uro. thumbnail|220px|Jeseni prestavimo uro s 03:00 CEST na 02:00 CET. Druge regije prestavijo uro ob drugem času. DatumOpomba25. september 1983  Zadnja nedelja v septembru30. september 1984  29. september 1985  28. september 1986  27. september 1987  25. september 1988  24. september 1989  30. september 1990  29. september 1991  27. september 1992  26. september 1993  25. september 1994  24. september 1995  27. oktober 1996  Zadnja nedelja v oktobru26. oktober 1997  25. oktober 1998  31. oktober 1999  29. oktober 2000  28. oktober 2001  27. oktober 2002  26. oktober 2003  31. oktober 2004  30. oktober 2005  29. oktober 2006  28. oktober 2007  26. oktober 2008  25. oktober 2009  31. oktober 2010  30. oktober 2011  28. oktober 2012  27. oktober 2013  26. oktober 2014  25. oktober 2015  30. oktober 2016  29. oktober 2017  28. oktober 2018  27. oktober 2019  25. oktober 2020  31. oktober 2021  30. oktober 2022  29. oktober 2023  

Enostavna enačba (velja do leta 2099), s katero lahko ugotovimo datum prehoda: nedelja (31 - (celi del(((5 * leto) / 4) + 1) mod 7)). oktober ob 02.00

Prestavljanje časa ob spremembi

Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih in mobilnih telefonih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov, V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve, Vse ure je praviloma treba prestaviti ročno.

Glej tudi

časovni pas

Zunanje povezave

Zakon o računanju časa End Daylight Saving Time (history and analysis of the practice) EU directive 2000/84/EC (angleški jezik) Direktiva 2000/84/ES (slovenski jezik) Daylight saving time, its history and why we use it - from U.S. National Institute of Science and Technology DST changeover times throughout the world Sources for daylight saving time data, including histories and predictions http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating) World Time Server

Kategorija:Merjenje časa Kategorija:Časovni pasovi