Valvasorjeve nagrade oz. odličja so slovenske nagrade za največje dosežke muzejskih ustanov, sodelavcev, prostovoljcev in donatorjev, ki jih je 16. oktobra 1971 prvič podelila Skupnost muzejev Slovenije, s čimer je obeležila 150-letnico nastanka Kranjskega deželnega muzeja, prvega muzeja na Slovenskem (15. oktober 1971).Argo. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972. Ime nosijo po Janezu Vajkardu Valvasorju, ki ga je Sergej Vrišer označil za predhodnika muzejstva na Slovenskem.Argo. letnik XVIII - XIX, 1979 - 1980, izdano l. 1981. str. 136 - 150
Od leta 1998 jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, praviloma na predvečer mednarodnega dneva muzejev, 18. maja, in praviloma v eni od muzejskih ustanov v Ljubljani. Komisija izbere nagrajence za preteklo leto na podlagi vsakoletnega razpisa, objavljenega okoli 20. januarja.
Vrste nagrad Podeljuje se:
valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. valvasorjeve nagrade za dosežke v enem ali več letih (pred letom 2012 imenovane valvasorjeva priznanja). valvasorjeva častna priznanja za posebne zasluge posameznikov in ustanov ter posredovanje ali podaritev obsežnejših zbirk ali pomembnih delov premične naravne in kulturne dediščine ali spomenika večje vrednosti muzejem. Uvedli so jih leta 1997. valvasorjeve diplome organizacijam, podjetjem in posameznikom za zasluge pri realizaciji muzejskih projektov, donatorstvo in sponzorstvo. Uvedli so jih leta 2012. valvasorjev nagelj za projekte s poudarkom na socialni empatiji. Uvedli so ga leta 2014. slovenski muzej leta za muzeje. Uvedli so jih leta 2023, vendar za leto 2024 komisija ni prejela nobene prijave.
Zgodovina sličica|291x291_pik|Prvi dobitniki Valvasorjeve nagrade. Od leve proti desni: Zoran Kržišnik, Janko Jarc, Josip Mal, France Ostanek, Marija Rutar, Jože Kastelic in Bogo Teplý (foto: Svetozar Busić) Podelitev prvih nagrad je potekala na sedmem kongresu Zveze muzejskih društev Jugoslavije."Muzeji so potrebni". str. 2. Delo (17.10.1971), letnik 13, številka 283.
Nekaj časa so delili valvasorjeva posebna priznanja (od leta 1975, na pobudo nekaterih muzejev) in plakete (uvedene še pred posebnimi priznanji).Petru, Peter. "Govor ob podelitvi prvih posebnih priznanj 18. 12. 1975" Argo. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 56 in 57 Do leta 2012 so podeljevali valvasorjeve nagrade za življenjsko delo, valvasorjeva priznanja za pomembne dosežke na muzejskem področju v preteklem letu in valvasorjeva častna priznanja za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva in premične dediščine in za pomembne donacije muzejem in galerijam.
Leta 1983 je Matija Murko predlagal pregled in noveliranje pravilnikov tudi za valvasorjeve nagrade, Sergej Vrišer pa je ta pravilnik označil za sorazmerno starega. Zmotilo ga je, da nekaterih zaslužnih muzejskih delavcev nihče ne predlaga.Argo. letnik XXII, 1983. str. 117, 140-141 Aprila 1988 nagrad za leto 1987 niso podelili zaradi nekaterih nejasnosti v zvezi z novim pravilnikom.Argo. letnik XXVIII, 1989. str. 106 Leta 1992 so valvasorjeve nagrade po »dveinpolletnem zatišju« ponovno podelili in takrat upoštevali delo muzealcev v letih 1990 in 1991.Delo (28.05.1992), letnik 34, številka 121. str. 6. Nagrajenci Skupnosti muzejev Slovenije (1971–1997) Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo I Za letoImeOpombeUstanovaSklici1971Zoran Kržišnikravnatelj Moderne galerijeArgo. l. XI, št. 1/2, izdano l. 1972. str. 15 in 16Janko Jarcravnatelj Dolenjskega muzejaZa razvoj muzejstva na Dolenjskem. Ustanovil in vodil je Dolenjski muzej in Dolenjsko galerijo. Pomagal je razvijati Posavskega in Belokranjski muzej. Njegova knjiga Partizanski rog je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade navedena kot eno najtemeljitejših del iz obdobja slovenskega osvobodilnega boja.Josip MalBil je kustos nekdanjega Deželnega muzeja in dolgoletni ravnatelj Narodnega in Mestnega muzeja v Ljubljani. Kulturna zgodovina Ljubljane je bila ob podelitvi valvasorjeve nagrade označena za eno najpomembnejših Malovih povojnih del.France Ostanekravnatelj Slovenskega šolskega muzejaRavnatelj je bil od leta 1951. V šolskem muzeju je osnoval dokumentacijo za zgodovino šolstva. Po njegovem konceptu so se ustanavljali republiški šolski muzeji.Marija Rutarravnateljica muzeja za TolminskoUstvarila je muzejske zbirke v Tolminu, Trenti in Vrsnem.Jože Kastelicdolgoletni ravnatelj Narodnega muzejaBogo Teplýdolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v MariboruVnet zagovornik muzejsko raziskovalnega dela, pomemben je tudi njegov delež za slovensko muzejstvo v zelo aktivnem in konstruktivnem sodelovanju v Zvezi muzejev Jugoslavije in Društva muzealcev Slovenije.1972Srečko Logarravnatelj Mestnega muzeja v IdrijiPo 2. svetovni vojni je bil eden najbolj prizadevnih graditeljev muzejske službe na Primorskem. Ustanovil in več let je urejal publikacijo Mestnega muzeja v Idriji, imenovano Idrijski razgledi."Valvazorjevi nagradi". str. 5. Delo (27.10.1972), letnik 14, številka 294. Argo. l. XII, št. 3/4. izdano l. 1974. str. 66-68Stane TerčakMuzej revolucije v CeljuPreučeval je NOB na celjskem. Leta 1950 je dobil nalogo, da v Pokrajinskem muzeju v Celju ustanovi oddelek, posvečen tej tematiki. Zaradi obširnega gradiva se je zavzel za samostojni muzej NOB. Bil je tudi dejaven pisec in predavatelj.1973Stanko Škaler posthumna podelitevravnatelj Posavskega muzejaS posavskim muzejem je sodeloval že kot študent. Najprej je bil profesor, nato je v ta muzej prišel kot kustos in postal ravnatelj po upokojitvi svojega predhodnika, Frana Stiplovška. "Posmrtno priznanje S. Škalerju". str. 24. Dolenjski list (25.10.1973), letnik 24, številka 43. Bogdan Žolnirravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Slovenj GradcuPreučeval je NOB gornje Dravske, Mislinjske in Mežiške doline. Muzej, ki ga je vodil, je bil njegovo življenjsko delo.Janez Gojkovičpreparator Pokrajinskega muzeja na PtujuDoma je bil iz kolarske družine v Spodnji Hajdini. Deloval je na področju arheologije in preparatorstva. Bil je oskrbnik mitrejev. Po letu 1935 je sodeloval na vseh izkopavanjih na ptujskem ozemlju pod vodstvom Šmida, Škrabarja, Baša, Klemenca in drugih. Konserviral je večino arheološkega gradiva za Posavski, Belokranjski in zlasti za Dolenjski muzej. Prispeval je k tehniki preciznega izkopavanja.1974Miroslav Pahorravnatelj Piranskega pomorskega muzeja Sergej MašeraV 50. letih prejšnjega stoletja je postavil temelje takratnemu muzeju v Piranu. Iz lokalno zasnovane zbirke se je sčasoma razvil današnji specialni muzej slovenskega pomorstva. V raziskovanju te tematike in njeni muzejski postavitvi je Pahor oral ledino.Primorski dnevnik (01.12.1974), letnik 30, številka 8987. str. 10. Argo. l. XV-XVI-XVII, 1976-1977-1978, izdano l. 1979. str 61-64Sergej Vrišerravnatelj Pokrajinskega muzeja v MariboruMed drugim je zbral in postavil prvo sodobno urejeno vseslovensko zbirko modnih oblačil in uniform. Od leta 1971 je predaval na oddelku za umetnosto zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani.1975Anton PolenecBil je iniciator nove postavitve razstavnih zbirk Prirodoslovnega muzeja na ekološki podlagi in z mislijo na osveščanje šolajoče se mladine. Sodeloval je pri popularizaciji biološke znanosti s prevajanje in pisanjem člankov in knjig. Boris KuharSlovenski etnografski muzejEtnografski muzej je želel približati publiki tudi s povečanjem letnega števila razstav. Pomagal je urediti zbirke drugim muzejem in kulturnim ustanovam. Raziskoval je afriško kulturo in z njo seznanjal domačo javnost preko televizije in tiska. Za kenijsko vlado je izdelal ekspertizo o vključevanju kulturnih dobrin v turistično ponudbo. Za somalijsko vlado je izdelal osnutek projekta za novi nacionalni muzej v Mogadišu.1976Jože Dularravnatelj Belokranjskega muzeja v MetlikiVALVASORJEVA NAGRADA: Jožetu Dularju. str. 7. Dolenjski list (28.10.1976), letnik 27, številka 44. Nada Sedlarvodja laboratorija Narodnega muzeja v LjubljaniSmiselno je izgrajevala laboratorij Narodnega muzeja v skupno osrednjo ustanovo na področju konservacije kovin, organskih snovi in keramike. Izobraževala je mlajše kolege.1977Anica Cevcravnateljica Narodne galerije v LjubljaniV Narodni galeriji je delala od leta 1951. Do leta 1964 je bila kustosinja, nato ravnateljica. Sodelovala je z drugimi muzeji in galerijami. Predavala je po Sloveniji in otvarjala potujoče razstave. Sodelovala je s strokovnimi glasili, številnimi listi in RTV.Iva Stiplovšekmuzejska pedagoginja Posavskega muzeja v BrežicahPred 2. svetovno vojno je bila članica muzejskega društva za takratna politična okraja Brežice in Krško. Z možem je ustvarila prvo muzejsko zbirko v Posavju. K muzejskemu delu se je vrnila takoj po končani vojni. Z muzejsko pedagogiko se je ukvarjala od leta 1940.1978Marjan Vidmarravnatelj Tehniškega muzeja SlovenijeOral je ledino s postavitvijo Lovskega muzeja. Bil je predsednik komisije za upravljanje muzejskega doma v graščini Grimščice, oziroma vile v Zaki na Bledu.1979Slava Mihevc – MiraMuzej ljudske revolucije Slovenije v LjubljaniGlas (15.01.1980), letnik 33, številka 3. str. 5. Milena MoškonPokrajinski muzej v CeljuV celjskem muzeju je kot kustosinja delala od leta 1955. Med njenimi zanimanji so bili izvenevropska zbirka Alme Karlin, celjska umetna obrt, zapuščina celjskih grofov in stare grafike muzeja. Bila je nekakšna predhodnica celjske spomeniškovarstvene službe. Na celjskem je občasno prirejala razstave sodobne umetnosti. Bila je predavateljica, objavljala je članke v lokalnem tisku in revijah ter strokovnih glasilih.1980Cene AvguštinGorenjski muzej v KranjuImel je zasluge za nastanek muzeja v Kranju in njegove knjižnice. S potujočimi razstavami je želel približati likovno umetnost tudi podeželju. Vplival je na nastanek razstavišč in galerij po vsej Gorenjski, od Škofje Loke do Jesenic.Glas (06.03.1981), letnik 34, številka 17. str. 5. Aleksander Jeločnikvodja numizmatičnega oddelka pri Narodnem muzeju v LjubljaniJe ustanovitelj tega numizmatičnega kabineta. 1981Andrej PavlovecNjegovo muzejsko in galerijsko delo je bilo vezano na Škofjo Loko, kjer je bil ravnatelj loškega muzeja. Bil je organizator Groharjeve slikarske kolonije na Loškem gradu.Argo. letnik XX - XXI, 1981 - 1982, izdano leta 1982, str. 136 - 138Karel Pečkoravnatelj Zavoda za kulturoBil je osnovnošolski likovni učitelj, ob ustanovitvi Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradec v letih 1955/1956 pa je postal njegov vodja. Bil je podpornik Sokličevega muzeja in muzeja NOB.1982Marija GosarPrirodoslovni muzej v LjubljaniOb prejemu nagrade je bila že 17 let delavka Prirodoslovnega muzeja. Zanimalo jo je delo z mladimi. Sodelovala je s Prirodoslovnim društvom. Organizirala in vodila je mladinsko raziskovalno akcijo Onesnaženost zraka v okviru akcije Okolje v Sloveniji.Argo. letnik XXII, 1983. str. 117, 142-145Delo (30.12.1982), letnik 24, številka 303. str. 6. Milan ŽevartMuzej narodne osvoboditve MariborMuzealec je bil od leta 1956. Najprej je bil kustos in vodja oddelka pri Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Leta 1958 je prevzel vodenje novoustanovljenega Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Pod njegovim vodstvom se je muzej razvil v pokrajinsko ustanovo s petimi zunanjimi izpostavami. Skrbel je za kvalitetno raziskovalno delo na področju zgodovine NOB.1983Branko Marušičravnatelj Goriškega muzejaV Goriški muzej, ki ga je vodil od leta 1965, je vnesel raziskovalno delo. Prispeval je k ustanovitvi revije Goriški letnik. Argo. letnik XXIII-XXIV, 1984-1985, 1986. str. 146-151Peter Petru