Davorin Trstenjak (tudi Martin Tersteniag), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog, etnolog in zgodovinar, * 8. november 1817, Kraljevci, † 2. februar 1890, Stari trg pri Slovenj Gradcu.
Življenjepis Rodil se je v kmečki družini očetu Antonu in materi Mariji (rojena Korošak). Krščen je bil 9. novembra 1817 v domači fari. Trstenjak je v Gradcu študiral teologijo in bil 1844 posvečen. Kot kaplan je med drugim služboval v Slivnici pri Mariboru ter od 1850 do 1861 v Mariboru, kjer je bil tudi katehet in učitelj na slovenski gimnaziji, zaradi zavzemanja za večji delež slovenščine pri pouku pa je bil odpuščen. Po odpustitvi iz gimnazije je od 1861 do smrti služboval kot župnik najprej v Šentjurju nato med letoma 1868 - 1879 na Ponikvi in nazadnje v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.
Trstenjak se je v narodno gibanje vključil že v Gradcu. Leta 1848 je bil med najbolj vnetimi sodelavci graške Slovenije pri oblikovanju slovenskega narodnega programa. Šolajoče se slovenske razumnike je vzgajal v narodnem duhu, se potegoval za slovensko gledališče in književnost, sam pa pisal humorisrična, satirična in novelistična besedila.
Že med službovanjem v Mariboru je Trstenjak zasnoval leposlovni list Zora, ki je nato izhajal od leta 1872 do 1878 in imel tudi znanstveno prilogo Vestnik. Sam je pisal članke o zgodovini in položaju Slovencev, v podlistkih pa je objavljal spomine (Prineski k zgodovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem). Leta 1872 je spodbudil ustanovitev slovenskega pisateljskega društva.Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
Delo
Filologija in zgodovinsko delo Trstenjak je tesno sodeloval s slovensko-hrvaškim pesnikom in etnologom Stankom Vrazom. Pod vplivom teorij Jána Kollárja in Pavla Jozefa Šafárika, dveh vplivnih [slovaških] filologov, ki sta zagovarjala panslovanske ideale, je Trstenjak napisal več zgodovinskih knjig, v katerih je trdil, da so Slovani najstarejše ljudstvo v Evropi (predhodnik venetske teorije). Vendar je te trditve opustil, potem ko se mu je zdelo, da so znanstveno nevzdržne.
Narodni buditelj Med pomladjo narodov leta 1848 je Trstenjak postal navdušen podpornik programa Zedinjena Slovenija. Kot tesen sodelavec Matije Majarja, avtorja programa, je Trstenjak pomagal pri zbiranju podpisov za ustanovitev enotne politične entitete, ki bi zajemala celotno slovensko etnično ozemlje. Po letu 1849 je navezal stike z Janezom Bleiweisom in Lovrom Tomanom, ki sta postala voditelja Slovenskega narodnega gibanja v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih 19. stoletja. Leta 1863 je bil med soustanovitelji prestižne založbe in znanstvenega društva Slovenska matica. Bil je tudi sodelavec škofa Antona Martina Slomška. Leta 1877 so na njegovo pobudo na njegovi rojstni hiši v Unišah odkrili Slomškovo marmorno ploščo.
Pisatelj Trstenjak je bil tudi pisatelj in pesnik. Pisal je v tipično romantičnem slogu, po zgledu Franceta Prešerna in Josipine Turnograjske. Zavračal je literarni realizem mlajših generacij slovenskih avtorjev, ki so vstopili na sceno sredi šestdesetih let 19. stoletja: ostro je polemiziral proti Franu Levstiku in zavračal poezijo Simona Gregorčiča in Josipa Stritarja ter krog okoli literarne revije Ljubljanski zvon. Leta 1878 je bil izvoljen za prvega predsednika Društva slovenskih pisateljev.
Dela Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal starodavni mesti Virunum in Teurnia Kelti ali Venedi? V Celovcu : J. Leon, 1853 Mesec Marije, ali častenje presvete device Marije skoz eden celi mesec z vsakdanjimi premišljevanji, molitvami in izgledi iz živlenja svetnikov, ter z molitvami v jutro, večer, pri sv. maši, za spoved ino sv. obhajilo, kak tudi s kratkim opisom naj imenitnejših Marijinih svetstev, katere slovenski romarji obiskavajo. U Gradcu: J. Sirolla, 1856 Pannonica: spomeniški listi. Samozal. D. Trstenjak, 1887 Weriand de Graz: zgodovinsko-rodoslovna razprava. V Celovci : pisatelj, 1884 Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870 Slovanščina v romanščini. [Ponikva]: pisatelj, 1878
Glej tudi seznam slovenskih pisateljev
Viri
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki Kategorija:Slovenski pisatelji Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski teologi Kategorija:Diplomiranci Univerze v Gradcu Kategorija:Slovenski narodni buditelji Kategorija:Slovenski zgodovinarji Kategorija:Slovenski etnologi