Ime institucije/knjižniceUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta / Osrednja humanistična knjižnicaIme institucije/knjižnice v angleščiniUniversity of Ljubljana, Faculty of Arts / Central Humanities LibraryURL domače stranihttp://www.ff.uni-lj.si/OHK/OHKDavčna številkaSI55382657Vrsta knjižnicevisokošolska/univerzitetnaStatus knjižnicenesamostojnaAkronim v COBISS.SIFFLJČlanstvo v COBISS.SIpolnopravni članNaslovAškerčeva 2, 1000 LjubljanaVodja OHK FFPriscila Gulič
Osrednja humanistična knjižnica (kratica OHK FF) je visokošolska knjižnica, ki deluje v sklopu Filozofske fakultete v Ljubljani. Je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji.
Formalno je bila ustanovljena 3. 4. 1996 in danes združuje 18 oddelčnih knjižnic 21 oddelkov Filozofske fakultete. Oddelčne knjižnice so med seboj virtualno povezane v Osrednjo humanistično knjižnico, brez osrednje enote oziroma pravega skupnega knjižnično-informacijskega središča. Kot visokošolska knjižnica je namenjena pedagoškemu in raziskovalnemu delu FF, odprta pa je tudi za javnost.
Skupni knjižnični fond knjižnic OHK FF šteje danes preko 750.000 enot gradiva, v povprečju na leto zabeležijo okoli 200.000 obiskov in okoli 300.000 izposoj. Od leta 1994 se vse na novo pridobljeno gradivo sproti vnaša v COBISS.
Poslanstvo OHK FF Temeljno poslanstvo knjižnic OHK FF je podpirati pedagoško in raziskovalno delo na Filozofski fakulteti.
Organizacija OHK FF OHK FF sestavljajo fizično ločene oddelčne knjižnice. Na čelu vseh knjižnic je vodja OHK FF. Organa OHK FF sta Svet OHK FF in Knjižnični svet. Bibliotekarji oddelčnih knjižnic sodelujejo v različnih delovnih skupinah, ki strokovno podpirajo posamezne domene delovanja OHK FF.
Gradivo OHK FF ima: obsežno zbirko knjižnega gradiva: monografije, učbeniki, zborniki, raziskovalne in seminarske naloge, diplomska, magistrska in specialistična dela ter doktorske disertacije, domače in tuje strokovne in znanstvene revije, posebne zbirke: kartografska zbirka, fototeka, fonoteka, muzikalije, bibliografske zbirke na CD-ROM-ih, Slovenska bibliografija, drugo raznovrstno neknjižno gradivo. Ponuja tudi dostop do številnih elektronskih virov.
Digitalna knjižnica OHK FF V digitalni knjižnici so zbrani različni informacijski viri s področij znanosti, ki jih pokriva študij na Filozofski fakulteti. Dostop je možen z računalnikov na fakulteti, za študente in zaposlene FF pa tudi od doma z geslom.
Katalogi
Računalniški katalogi Informacije o večini gradiva so dostopne preko javno dostopnega kataloga COBISS+. Iskati je mogoče po: lokalnem katalogu OHK FF,
lokalnem katalogu posamezne oddelčne knjižnice, npr. knjižnice Oddelka za psihologijo,
vzajemnem katalogu slovenskih knjižnic.
Klasični katalogi Za gradivo, ki še ni v COBISS-u, so na voljo klasični (listkovni) katalogi: abecedni imenski katalog (AIK),
abecedni stvarni katalog (ASK),
stvarni sistematski katalog (UDK),
imenski geselski katalog,
katalogi posebnih zbirk, npr. diplomskih del ipd.
Članstvo v OHK FF V OHK FF se lahko včlanijo državljani Republike Slovenije in tudi tuji državljani, ki imajo v Sloveniji začasno ali stalno bivališče in v Sloveniji delajo ali študirajo.
Izposoja Izposojevalni roki in režim izposoje se v posameznih knjižnicah razlikujejo. Odpiralni časi knjižnic so različni. Gradivo si je možno izposoditi na dom ali v čitalnico. Čitalniško gradivo se lahko uporablja v oddelčnih knjižnicah ali v skupni čitalnici OHK FF. Izven uradnih ur knjižnic se lahko gradivo vrača v knjižni nabiralnik OHK FF.
Gradivo, ki ga OHK FF ne hrani, je možno proti plačilu naročiti preko medknjižnične izposoje.
Zgodovina Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete (OHK FF) je bila ustanovljena 3. aprila leta 1996 s sprejemom pravilnika o njeni organiziranosti na senatu Filozofske fakultete. S tem se je 18 knjižnic 20 oddelkov, ki so prej sodelovale v okviru fakultetnega Knjižničnega sveta, formalno, ne pa tudi prostorsko, združilo, novonastala knjižnica pa je postala največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani in tretja največja knjižnica v Sloveniji; večji sta le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) in Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM).
Prve knjižnice so na Filozofski fakulteti, ki je pred drugo svetovno vojno domovala v glavni stavbi ljubljanske univerze, nastale že ob njeni ustanovitvi leta sicer knjižnica seminarja za teoretično filozofijo, knjižnica pedagoškega seminarja, knjižnica seminarja za slovansko filologijo in knjižnica romanističnega seminarja. Leta 1920 so jim sledile knjižnica historičnega seminarja, knjižnica umetnostnozgodovinskega seminarja, priročna knjižnica germanističnega seminarja in knjižnica klasičnega seminarja, leta 1921 knjižnica lingvističnega seminarja in knjižnica geografskega inštituta, leta 1923 knjižnica arheološkega seminarja, leta 1927 knjižnica seminarja za primerjalno zgodovino književnosti, leta 1940 pa še knjižnica seminarja za etnologijo. Druge knjižnice so skupaj s seminarji oz. oddelki nastale v obdobju po drugi svetovni vojni: knjižnica Oddelka za psihologijo leta 1950, knjižnica Oddelka za sociologijo leta 1960, knjižnica Oddelka za muzikologijo leta 1962, knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo leta 1987, knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije leta 1997 kot zadnja knjižnica Oddelka za prevajanje in tolmačenje.
Mnogo oddelčnih knjižnic je nastalo iz majhnih seminarskih zbirk in kasneje z nakupi, tudi celih knjižnic – kot npr. knjižnice G. Kreka, Vrbnika, A. Stegenška idr.,ali z darovi – npr. Slovenske matice, ljubljanskega župana Ivana Hribarja, Geografskega društva Slovenije, Narodne čitalnice iz Celja, Akademije za glasbo pa tudi znamenitih profesorjev, kot so Rajko Nahtigal, Ivan Prijatelj, Franceta Kidriča, Frana Ramovša, Jakoba Kelemine, Maksa Pleteršnika, Franceta Vebra, Jakoba Šolarja, Stanko Škerlj idr. Med vojno je bil razvoj knjižnic ustavljen, z velikim zaletom pa se je nadaljeval po drugi svetovni vojni.
Seminarske knjižnice Filozofske fakultete so bile sprva priročne knjižnice profesorjev, služile naj bi za pripravo predavanj in izvajanje seminarjev, medtem ko naj bi za potrebe študentov skrbela predvsem univerzitetna knjižica. Njene naloge je ob ustanovitvi univerze opravljala nekdanja Študijska knjižnica za Kranjsko, v tridesetih letih 20. stoletja pa so stekla tudi prizadevanja za gradnjo povsem nove univerzitetne knjižnične stavbe. Gradnja se je po načrtih Jožeta Plečnika pričela 6. oktobra 1936 na Turjaški ulici. Ko je bila spomladi leta 1941 dokončana, je obstajala nevarnost, da bi se vanjo vselila italijanska vojaška oblast, zato so tja preselili Filozofsko fakulteto z njenimi seminarji in knjižnicami, izjema je bil le pedagoški seminar, ki je še naprej ostal v stavbi univerze. Večjim knjižnicam, kot so bile knjižnice seminarja za slavistiko, seminarja za zgodovino in seminarja za umetnostno zgodovino, so bili takrat dodeljeni posebni prostori, knjižnice drugih seminarjev pa so bile nameščene v kabinete profesorjev.
Ko je 29. januarja 1944 nemško letalo padlo na stavbo univerzitetne knjižnice, je skoraj povsem uničilo štiri knjižnice Filozofske fakultete: knjižnico seminarja za klasično filologijo, knjižnico seminarja za primerjalno jezikoslovje, knjižnico seminarja za germansko filologijo in knjižnico seminarja za romanistiko. Skupaj je pogorelo ok. 15.000 zvezkov, poleg tega pa tudi ok. 55.000 zvezkov univerzitetne knjižnice. Kasneje so fonde teh knjižnic skušali obnoviti s pomočjo posebnih namenskih sredstev, vendar precejšnjega dela izgubljenega gradiva ni bilo več mogoče nadomestiti.
Po vojni so stekla prizadevanja za gradnjo nove stavbe za Filozofsko fakulteto. Projekt je bil uresničen s stavbo na Aškerčevi, ki je bila končana spomladi leta 1961, ko se je pričela tudi selitev seminarjev in inštitutov iz stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice. Filozofski fakulteti je bil takrat priključen geografski inštitut, ki se je preimenoval v Oddelek za geografijo, tako kot tudi drugi seminarji in inštituti. Takrat sta bila ustanovljena dva nova oddelka s pripadajočima knjižnicama, Oddelek za sociologijo in Oddelek za muzikologijo. Knjižnice so bile skupaj s svojimi oddelki razvrščene po vseh petih nadstropjih fakultete. S selitvijo v novo stavbo so tudi manjše knjižnice postale »prave« knjižnice, ne več samo zbirke učnih pripomočkov v kabinetih profesorjev, na nekaterih oddelkih pa so seminarske sobe služile tudi kot čitalnice za študente. S pridobitvijo dodatnih prostorov so se pozneje nekatere knjižnice širile in pridobile več čitalniških mest, prosti pristop do vsega gradiva pa je lahko omogočila le knjižnica Oddelka za umetnostno zgodovino.
Leta 1982 je bil zasnovan hispanistični del romanistične knjižnice, ki je najprej zamenjal dve lokaciji v petem nadstropju, septembra 2002 pa so zbirko preselili v prostore prizidka za glavno fakultetno stavbo. Tu sta istočasno svoje prostore dobili tudi knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije in knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, poleti 2008 pa se jim je pridružila še knjižnica Oddelka za psihologijo. Iz fakultetne stavbe na Aškerčevi sta bili na začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja preseljeni še dve knjižnici, knjižnica Oddelka za arheologijo (1991) in knjižnica Oddelka za etnologijo (1992), ki sta skupaj s svojima oddelkoma dobili prostore v prenovljeni stavbi na Zavetiški ulici 5. Ker jima je bilo namenjeno precej več prostora, sta si lahko uredili tudi več čitalniških mest, v knjižnici za arheologijo pa so omogočili prosti dostop do celotnega gradiva. Ob ustanovitvi Oddelka za prevajalstvo leta 1997 je v najetih prostorih na Borštnikovem trgu nastala tudi nova knjižnica, ki pa se je ob selitvi oddelka v stavbo Filozofske fakultete v marcu 2006 združila s knjižnico za anglistiko in germanistiko.
V študijskem letu 1983/1984 so na fakulteti načrtovali skupno veliko čitalnico s priročno zbirko in centralnim katalogom in zanjo predvideli prostore v petem nadstropju, vendar je bila ideja delno uresničena šele v študijskem letu 1993/1994 v kleti Filozofske fakulete, kjer je bila predavalnica spremenjena v čitalnico, a brez referenčne zbirke.
Ker so zbirke posameznih knjižnic sčasoma presegle dovoljene standarde, so od sredine osemdesetih let dalje prostorsko stisko začeli reševati s postavitvijo lesenih omar za gradivo na fakultetnih hodnikih. Dodatni problem je nastopil leta 2007, ko je bilo zaradi namestitve vodov za prezračevanje in klimatsko napravo potrebno odstraniti zgornje dele omar na hodnikih. Takrat je bilo 50.000 enot gradiva preseljeno v začasen knjižni depo na Karlovški ulici 19. Osemdeseta leta dvajsetega stoletja je knjižnice Filozofske fakultete zaznamoval tudi prehod na računalniško obdelavo gradiva. Najprej so uporabljale različne programe, od leta 1993 dalje pa so vse prešle na katalogizacijo s programsko opremo COBISS, se aktivno vključile v slovenski vzajemni knjižnični sistem in postopoma prešle tudi na osamodejeno izposojo gradiva. Danes je v okviru lokalnega kataloga OHK v COBIB.SI že čez 340.000 zapisov, ki jih je mogoče priklicati s kateregakoli računalnika, povezanega v svetovni splet.
V devetdesetih letih od ustanovitve Filozofske fakultete so se iz priročnih knjižnic v kabinetih profesorjev razvile velike specializirane strokovne knjižnice. Številne med njimi danes pokrivajo svoja področja bolje kot katerakoli druga knjižnica v Sloveniji, dve pa sta s svojim gradivom v našem prostoru celo unikatni – knjižnica Oddelka za klasično filologijo in knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije. Skupni knjižnični fond vseh knjižnic, ki sestavljajo OHK FF, šteje danes že čez 750.000 enot gradiva, v povprečju beležijo letno skupaj ok. 200.000 obiskov in ok. 300.000 izposoj.