sličica|279x279_pik|Čajkovski v mladosti, 1868
Peter Iljič Čajkovski (, ), ruski romantični skladatelj, * 7. maj (25. april, ruski koledar) 1840, Votkinsk, Vjatska gubernija, Ruski imperij (sedaj Udmurtija, Rusija), † 6. november (25. oktober) 1893, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Čajkovski je bil prvi ruski skladatelj, čigar glasba je pustila trajen pečat na mednarodni ravni. Napisal je nekatere od najbolj znanih koncertov v klasičnem repertoarju, vključno z baletoma Labodje jezero in Hrestač ter Overturo 1812, njegovim 1. klavirskim koncertom, koncertom za violino, Romeom in Julijo, več simfonijami in opero Jevgenij Onjegin. Poleg tega je skladal komorno glasbo in zborovsko liturgično glasbo za rusko pravoslavno cerkev.
Čeprav je bil glasbeno zgodaj zrel, se je Čajkovski izšolal za javnega uslužbenca, saj je bilo v takratnem času v Rusiji malo priložnosti za glasbeno kariero in ni bilo nobenega sistema javne glasbene izobrazbe. Ko se je pojavila priložnost za takšno izobrazbo, je vstopil v nastajajoči Sanktpeterburški konservatorij, na katerem je diplomiral leta 1865. Formalna zahodnjaška izobrazba, ki jo je Čajkovski tam prejel, ga je ločila od skladateljev takratnega nacionalističnega gibanja, ki je bilo utelešeno v ruskih skladateljih Peterke, s katerimi je imel mešan poklicni odnos.
Šolanje ga je usmerilo k združevanju naučenega z avtohtonimi glasbenimi praksami, ki jim je bil podvržen od otroštva. S tem je ustvaril oseben, vendar nezmotljivo ruski slog. Načela, ki so vladala melodiji, harmoniji in drugim osnovam ruske glasbe, so se razhajala od tistih, ki so vladala zahodnoevropski glasbi, kar je na videz zmanjševalo potencial za uporabo ruske glasbe v velikih zahodnih kompozicijah ali za oblikovanje kompozitnega sloga in je povzročilo osebne zamere, kar je načelo samozavest Čajkovskega. Ruska kultura, ki je imela razcepljeno osebnost s prirojenimi in prevzetimi elementi, se je vse bolj ločevala že od časa Petra Velikega. To je vodilo v negotovost med inteligenco glede nacionalne identitete države, dvoumnost, ki se je odražala v karieri Čajkovskega.
Kljub njegovim številnim uspehom je bilo življenje Čajkovskega zaznamovano z osebnimi krizami in depresijo. K temu so prispevali njegova zgodnja ločitev od matere ob odhodu v internat, ki ji je sledila njena prezgodnja smrt, smrt njegovega bližnjega prijatelja in kolega Nikolaja Rubinsteina, njegov spodletel zakon z Antonino Miliukovo in propad njegovega 13-letnega sodelovanja z bogato mecenko Nadeždo von Meck. Homoseksualnost Čajkovskega, ki je ni razkrival v javnosti, tradicionalno prav tako velja za pomemben dejavnik, čeprav so ji nekateri učenjaki pripisovali majhen pomen. Šesto simfonijo je posvetil svojemu nečaku Vladimirju Davidovu in čustva, ki jih je izrazil Davidovu v pismih, so pogosto navajali kot dokaz za romantično ljubezen med njima. Nenadno smrt Čajkovskega pri 53 letih običajno pripisujejo koleri, vendar še poteka debata o tem, ali je bila resničen razlog kolera, ali pa je bila smrt namerna.
Njegova glasba je priljubljena v javnosti, vendar so bila kritična mnenja prvotno mešana. Nekaterim Rusom se je zdelo, da ne predstavljajo domačih glasbenih vrednot v zadostni meri in so sumili, da so Evropejci sprejeli glasbo zaradi njenih zahodnih elementov. To trditev naj bi podpiralo dejstvo, da so nekateri Evropejci Čajkovskega povzdigovali zaradi glasbe, ki je ponudila več kot samo eksotiko in so izjavili, da je presegla stereotipe ruske klasične glasbe. Drugi so glasbo Čajkovskega zavrnili kot pomanjkljivo, ker ne sledi dovolj strogo zahodnim načelom.
Kot gostujoči dirigent je nastopal v Evropi in Združenih državah Amerike. Eden teh nastopov je bil na otvoritvenem koncertu dvorane Carnegie Hall v New Yorku leta 1892. Čajkovskega je počastil leta 1884 tudi car Aleksander III. in mu dodelil dosmrtno pokojnino.
Zgodnje življenje in izobrazba
Čajkovski se je rodil 7. maja 1840 v Votkinsku,Chisholm, 348 majhnem mestu v Vjatski guberniji v Ruskem imperiju, v današnji Udmurtiji blizu bregov reke Kame. Oče, Ilja Petrovič Čajkovski, je služil kot poročnik polkovnik in inženir v Oddelku za rudarstvoHolden, 4. in je upravljal železarno v Kamsko-Votkinsku. Njegov ded, Pjotr Fjodorovič Čajkovski, je bil rojen v vasi Nikolajevka v Jekaterinoslavski guberniji v Ruskem imperiju (današnja Luganska oblast v Ukrajini) in je služil sprva kot asistent zdravnika v vojski, pozneje pa kot guverner mesta Glazov v Vjatki. Njegov praded je bil Zaporoški kozak po imenu Fjodor Čajka in je služil v ruski vojski v bitki pri Poltavi leta 1709.Brown, The Early Years, 19Poznansky, Eyes, 1
Mati Čajkovskega, Aleksandra Andrejevna (rojana d'Assier) je bila druga od treh žen Ilje; njegova prva žena je umrla nekaj let pred rojstvom Pjotra. Bila je osemnajst let mlajša od svojega moža in je bila francoskega in nemškega porekla po svojem očetu.Poznansky, Eyes, 1; Holden, 5. Tako Ilja kot Aleksandra sta se učila umetnost, vključno z glasbo.Wiley, Tchaikovsky, 6. Od svojih šestih sorojencev je bil Čajkovski najbližje svoji sestri Aleksandri in bratoma dvojčkoma Anatoliju ter Modestu. Poroka Aleksandre z Levom DavidovimHolden, 31. je prinesla sedem otrok in je zagotovila Čajkovskemu edino resnično družinsko življenje, ki ga je poznal kot odrasel, zlasti v svojih letih potovanj.Holden, 43. Z enim od teh nečakov, Vladimirjem Davidovim, ki je imel vzdevek »Bob«, se je močno zbližal.Holden, 202.
Leta 1844 je družina najela Fanny Dürbach, 22-letno francosko guvernanto.Brown, The Early Years, 22; Holden, 7. Za štiri in pol-letnega Čajkovskega je sprva veljalo, da je premlad, da bi se učil ob svojem starejšem bratu Nikolaju in nečakinji. Njegovo vztrajanje je Dürbachovo prepričalo o nasprotnem.Holden, 7. Pri starosti šestih let je govoril tekoče francosko in nemško. Čajkovski je poleg tega na Dürbachovo postal navezan; njena naklonjenost do Čajovskega naj bi bila protiutež hladnosti in čustveni distanci njegove matere,Brown, The Early Years, 27; Holden, 6–8. čeprav drugi poudarjajo, da je bila njegova mati nora na svojega sina.Poznansky, Quest, 5. Dürbachova je rešila veliko dela Čajkovskega iz tega obdobja, vključno z njegovimi najzgodnejšimi kompozicijami in je postala vir več anekdot iz otroštva.Brown, The Early Years, 25–26; Wiley, Tchaikovsky, 7.
Čajkovski je začel z lekcijami klavirja pri petih letih. Po treh letih je postal tako spreten pri branju glasbenih not, kot njegov učitelj. Starši Čajkovskega so sprva najeli inštruktorja in kupili orkestracijo, obliko cevnih orgel, ki lahko oponašajo dodelane orkestralne učinke in so spodbudili njegov študij klavirja s tako estetičnih, kot tudi praktičnih razlogov. Toda leta 1850 so Čajkovskega poslali na Imperialno šolo prava v Sankt Peterburgu. Oba sta diplomirala na institucijah v Sankt Peterburgu in v Šoli prava, ki je večinoma služila nižjemu plemstvu in verjeli so, da bi ta izobrazba lahko Čajkovskega pripravila na kariero javnega uslužbenca.Brown, The Early Years, 31; Wiley, Tchaikovsky, 8. Ne glede na talent so bile takratne glasbene kariere v Rusiji, razen za premožno aristokracijo, možne samo kot učitelj v akademiji ali kot instrumentalist v enem od Imperialnih gledališč. Za oboje je veljalo, da je na najnižji stopnji družbene lestvice in posamezniki na njih nimajo nič več pravic kot kmetje.Maes, 33.
Dohodki Čajkovskega očeta so bili vse bolj negotovi, tako da sta oba starša želela, da bi Čajkovski postal čim prej neodvisen.Wiley, Tchaikovsky, 8. Minimalna starost za sprejem je bila takrat 12 let, Čajkovski pa je bil takrat star le 10 let in zahtevano je bilo, da porabi še dve leti za internatsko šolanje na pripravljalni šoli Imperialne šole prava 1300 km od svoje družine.Holden, 14; Warrack, Tchaikovsky, 26. Ko sta minili ti dve leti, se je Čajkovski vpisal na Imperialno šolo prava in je začel s sedemletnim študijem.Holden, 20.
Zgodnja ločitev Čajkovskega od matere, kljub omenjenemu domnevnemu oddaljenemu odnosu, je povzročila čustveno travmo, ki je trajala vse njegovo življenje in jo je okrepila njena smrt zaradi kolere leta 1854 pri njegovih 14 letih.Holden, 15; Poznansky, Quest, 11–12. Izguba matere je spodbudila Čajkovskega, da je naredil prvi resni poskus kompozicije, valček v njen spomin. Oče Čajkovskega, ki je tudi zbolel za kolero, se je pozdravil, ga je takoj poslal nazaj v šolo v upanju, da bi delo v razredu zapolnilo glavo fanta.Holden, 23. Čajkovski je bil izoliran in je to kompenziral s prijateljstvi s kolegi študenti, ki so postala vseživljenjska; ta vključujejo Alekseja Apuhtina in Vladimirja Gerarda.Holden, 23–24, 26; Poznansky, Quest, 32–37; Warrack, Tchaikovsky, 30.
Čeprav glasba ni bila uradna prednost v šoli, je premostila prepad med Čajkovskim in njegovimi vrstniki. Redno so obiskovali operoHolden, 24; Poznansky, Quest, 26 in Čajkovski je improviziral na šolskih orglah na teme, ki so jih on in njegovi prijatelji peli v zborovskih vajah. Gerard se je pozneje spominjal, da so se »zabavali, vendar niso bili navdani z nobenimi pričakovanji njegove bodoče slave«As quoted in Holden, 25. Čajkovski je nadaljeval z učenjem klavirja s Franzem Beckerjem, proizvajalcem glasbil, ki je občasno obiskoval šolo, toda rezultati so bili po muzikologu Davidu Brownu »zanemarljivi«.Brown, The Early Years, 43.
Leta 1855 je oče Čajkovskega plačal zasebne lekcije z Rudolphom Kündingerjem in ga je spraševal o glasbeni karieri za svojega sina. Čeprav je fantov talent nanj naredil vtis, je Kündinger dejal, da ne vidi ničesar, kar bi govorilo o bodočem skladatelju ali pianistu.Holden, 24–25; Warrack, Tchaikovsky, 31. Pozneje je priznal, da je ta njegova ocena temeljila na svojih lastnih negativnih izkušnjah kot glasbenik v Rusiji in nepripravljenosti, da bi Čajkovskega obravnaval enako.Poznansky, Eyes, 17. Čajkovskemu so dejali, naj konča svoj študij in naj nato poskuša dobiti delovno mesto na Ministrstvu za pravosodje.Holden, 25; Warrack, Tchaikovsky, 31.
Kariera
10. junija 1859 je 19-leten Čajkovski diplomiral kot titularni svetovalec, na nizki stopnji lestvice javnih uslužbencev. Zaposlil se je na Ministrstvu za pravosodje in po šestih mesecih je postal nižji asistent, še dva meseca pozneje pa je napredoval na položaj višjega asistenta. To je ostal do konca svoj triletne javne službe.Brown, Man and Music, 14.
Medtem sta leta 1859 velika kneginja Elena Pavlovna (v Nemčiji rojena teta carja Aleksandra II.) in njen varovanec, pianist in skladatelj Anton Rubeintein, ustanovila Rusko glasbeno društvo (RMS). Prejšnji carji in aristokracija so se trudili skoraj izključno uvoziti evropske talente.Maes, 31. Namen RMS je bil izpolniti željo Aleksandra II. po spodbujanju domačih talentov.Maes, 35. Gostili so redno sezono javnih koncertov (prej so se odvijali samo v šestih tednih postnega časa, ko so bila Imperialna gledališča zaprta)Volkov, 71. in so zagotavljali osnovni profesionalni trening v glasbi.Maes, 35; Warrack, Tchaikovsky, 36. Leta 1861 se je Čajkovski udeležil tečajev RMS v glasbeni teoriji, ki jih je učil Nikolaj Zaremba v Mihajlovski palači (zdaj Ruski muzej).Brown, The Early Years, 60. Ti tečaji so bili predhodnik Sanktpeterburškega konservatorija, ki se je odprl leta 1862. Čajkovski se je vpisal na Konservatorij v prvem razredu. Z Zarembo je študiral harmonijo in kontrapunkt, s Rubinsteinom pa instrumentacijo in kompozicijo.Brown, Man and Music, 20; Holden, 38–39; Warrack, Tchaikovsky, 36–38. Za svoje diplomsko delo, kantato na Schillerjevo »Odo radosti«, je bil nagrajen s srebrno medaljo.