Babice (znanstveno ime Blennioidei) so raznolik podred žarkoplavutaric v redu Blenniiformes. Naseljujejo morja, polslane in sladkovodne vode. Imajo podobno telesno zgradbo in obnašanje. V tem redu je opisanih približno 151 rodov in skoraj 900 vrst.
Zgradba Babice so večinoma majhne ribe. Le redko presežejo dolžino 55 cm. Imajo podaljšano telo (nekatere lahko celo spominjajo na jegulja). Oči in usta so sorazmerno velika. Hrbtna plavut je običajno dolga in neprekinjena, repna plavut pa je zaobljena. Trebušni plavuti sta kratki in tanki ter nameščeni pred prsnima plavutma ter običajno vsebujeta po eno vraščeno bodico. Glava je topa. Na njej se pogosto nahajajo razvejani, brkam podobni izrastki, imenovani ciri.
Vedenje in prehranjevanje Babice večino časa preživijo na morskem dnu ali v njegovi bližini. Mnoge vrste živijo skrito in se lahko zakopljejo v peščeno podlago ali pa naseljujejo razpoke v grebenih, spodnje toke rek ter celo prazne lupine mehkužcev. Nekatere babice, znane tudi kot »skakalke po skalah«, lahko skočijo iz vode na skale, da bi dosegle bližnje morske luže.Böhlke, J., C. Chaplin. 1994. Fishes of the Bahamas and Adjacent Tropical Waters. Wynnewood, Pa: Published for the Academy of Natural Sciences of Philadelphia by Livingston.Helfman, G., B. Collete, D. Facey. 1997. The Diversity of Fishes. Malden, MA: Blackwell.Moyle, P., J. Cech. 2000. Fishes: An Introduction to Ichthyology – fourth edition. Upper Saddle River, NJ: Prentice-Hall.Springer, V. 1994. Blennies. Pp. 214–217 in W Eschmeyer, J Paxton, eds. Encyclopedia of Fishes – second edition. San Diego, CA: Academic Press.
Za zaščito pred plenilci se zanašajo na prikrito življenje. Skrivajo se na dnu plitvih voda, pri čemer jim pomaga varovalna obarvanost.
Strupenost Za samoobrambo je resnično strupen le en rod babic, in sicer Meiacanthus. Te ribe vbrizgavajo strup skozi votle podočnike v spodnji čeljusti.Wheeler, A. 1985. The World Encyclopedia of Fishes. London: Macdonald. Njun strup vsebuje opioidom podoben enkefalin, fosfolipazo in nevropeptid Y.Losey GS. 1972. Predation protection in the poison-fang blenny, Meiacanthus atrodorsalis, and its mimics, Ecsenius bicolor and Runula laudandus (Blenniidae). Pac Sci 26(2): 129–139.
Razširjenost Babice so široko razširjeni v obalnih vodah. Ker so številčne in zlahka opazne, so pogosto predmet raziskav ekologije in vedenja. Dve družini, Blenniidae in Tripterygiidae, sta razširjeni po vsem svetu, družina Clinidae je razširjena predvsem v zmernem podnebju, preostale tri družine pa so večinoma neotropske. Zaradi takšne razširjenosti so te ribe zelo primerne za proučevanje biogeografije. Na evolucijo in razširjenost reda Blenniiformes sta po mnenju strokovnjakov močno vplivala dva dogodka; razdelitev oceana Tetida ob nastanku Panamske ožine ter podnebno segrevanje v pliocenu.
Taksonomija Red je bil prej uvrščen kot podred ostrižnjakov (Perciformes). Vendar je 5. izdaja dela Fishes of the World razdelila ostrižnjake na več novih redov, red Blenniiformes pa je bil uvrščen v klad Ovalentaria poleg taksonov, kot so Cichliformes, Mugiliformes in Gobiesociformes. Delo Eschmeyer's Catalog of Fishes je v red Blenniiformes dodalo še mnogo več taksonov, vključno z koralnimi ribicami in sesalkami, tako da so bile babice ponovno opredeljene kot podred Blennioidei.
Šest priznanih družin babic:
Blenniidae Rafinesque, 1810 - prave babice Chaenopsidae Gill, 1865 Clinidae Swainson, 1839 - luskaste babice Dactyloscopidae Gill, 1859 Labrisomidae Clark Hubbs, 1952 Tripterygiidae Whitley, 1931 - sprehajalčki Najstarejši znani fosil iz skupine Blennioidei je na podlagi otolita opisana vrsta Exallias vectensis iz zgodnjega eocena v Franciji.Vendar se skeletni ostanki babic v fosilnem zapisu pojavijo šele v miocenu.
Galerija
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Blenniiformes *