Republika Kitajska (Tajvan) je večinsko nepriznana politična entiteta, ki se nahaja na otoku Tajvan in je v ozemeljskem sporu s celinsko Kitajsko (Ljudsko republiko Kitajsko), ki Tajvan proglaša kot svojo provinco, ki je bila vse od leta 1949 naprej od celinske Kitajske ločena. Januarja 1979 se je vrhovni voditelj Kitajske Deng Xiaoping zavzel za sistem ena država, dva sistema (Yiguoliangzhi 一國兩制), v okviru katerega naj bi se Tajvan in Kitajska združila po mirni poti, Tajvan pa bi v okviru tega sistema obdržal kapitalistično gospodarsko in demokratično družbeno ureditev.

Tajvan leži v Pacifiškem oceanu in je od celinske Kitajske oddaljen okrog 160 kilometrov. Med celino in otokom se nahaja Tajvanska ožina. Tajvan ima tudi jurisdikcijo nad več otoki, tudi nad tremi otoki Matsu (Mazu 馬祖), Quemoy (Jinmendao 金門島) in Penghu (Penghu 澎湖), ki ležijo tik ob obali kitajske province Fudžjan (Fujian 福建). Tajvan jemlje pod svojo jurisdikcijo tudi skupino otokov Diaoyutai (Diaoyutai 釣魚台), ki so v Vhodnokitajskem morju, ampak te otoke zahteva tudi Japonska pod imenom Senkaku. Problem pa so tudi otoki v Južnokitajskem morju, saj jih proglaša za svoje vsaj pet držav (med njimi tudi LRK in Tajvan).

Geografija Tajvana Topografija

Skoraj 2/3 površja predstavljajo gore, ki so pokrite z gozdovi, preostanek pa nižja hribovja, kotline in obmorske ravnice. Najpomembnejša gorska veriga je Jušan (Yushan 玉山) katere najvišji vrh je Žadasta gora (Yushan 玉山), ki je najvišja v Severovzhodni Aziji s svojo višino 3952 metrov. Sicer pa ima Tajvan več kot 200 gora, ki so višje od 3000 metrov.

Na Tajvanu je skupaj 9 nacionalnih parkov, od tega se en nacionalni park nahaja tudi okrog gore Yu, okrog gore Jangmingšan (Yangming Shan 陽明山) blizu Tajpeja pa se nahaja nacionalni park Jangming, ki je znan po vulkanskih kraterjih in jezerih.

Geologija Stratum (plasti tal) so na zahodu Tajvana sestavljene iz sedimentnega morskega kamna, medtem ko je vzhod sestavljen iz metamorfnih kamnin. Gorska veriga na severu in priobalna gorska veriga na vzhodu pa sta sestavljeni iz magmatskih kamnin. Tajvan leži praktično na meji med Evrazijsko in Filipinsko tektonsko ploščo. Slednja tektonska plošča s svojim premikanjem povzroča redne potrese na Tajvanu in obenem dviguje obstoječa gorovja, ki se povprečno dvignejo za kar 0,5 cm na leto.

Podnebje Tajvan ima več tipov podnebja, saj ima tudi zelo razgiban teren. Večina kopnega ima subtropsko podnebje, skrajni jug ima tropsko, hriboviti deli otoka pa zmerno podnebje. Poletja so vroča, dolga in vlažna. Trajajo od maja do septembra. Zime pa so mile in kratke, kljub temu pa lahko sneg zapade na gorah in višjih legah na severnih delih otoka. Zaradi svoje tropske lege na Tajvanu pogosto dežuje. Te padavine so obilne, nanje vplivajo sezonski vetrovi - monsuni. Pozimi piha jugovzhodnik, ki povzroči deževje na severnem delu otoka, pozimi je situacija obratna.

Na Tajvanu ni tornadov, so pa pogosti tropski cikloni, ki so eni izmed najmočnejših na svetu.

Na temperature na otoku vpliva topel oceanski tok Kuroshio. Tok teče iz smeri Tajvana in Filipinov proti Japonski s povprečno hitrostjo 50 – 300 centimetrov na sekundo.

Narava (flora in fauna)

Zaradi raznolikega reliefa in podnebja je Tajvan dom številnim raznolikim živalskim vrstam kamor spada kar 121 sesalcev, 702 vrst ptic in kar 2700 vrst rib. Enako je z rastlinami. Na Tajvanu je več kot 791 vrst praproti, več 5000 vrst kritosemenk in več kot 107 vrst golosemenk. Za zavarovanje narave so oblasti ustanovile 22 naravnih rezervatov, 6 gozdnih naravnih rezervatov in 21 zatočišč za divje živali. Verjetno najbolj znana žival je riba Formoški losos (Oncorhynchus masou formosanus), ki naj bi postal ukleščen v sladkih gorskih vodah po zadnji ledeni dobi, ko je gladina morja močno padla, losos pa ni mogel več migrirati med morjem in jezeri. Ta vrsta ribe je zaščitena v zgornjem toku rek Dajia (Dajia Xi 大甲溪) in Da'An (Da'an Xi 大安溪).

Zgodovina Prvi prebivalci (avstronezijska ljudstva) Izvorne teorije avtohtonih prebivalcev Tajvana Za preučitev tega dela moramo preučiti izvor Avstronezijskih jezikov. Raziskovalci so se najprej najbolj nagibali k izvoru avstronezijskih ljudstev z juga. Hendrik Kern je leta 1889 predlagal izvor iz Jugovzhodne Azije, od koder so se ljudje nato premikali proti vzhodu skozi Indonezijo in Filipine, proti Tajvanu. Nasprotno namiguje Geroge Leslie Mackay, saj pravi, da so nasledniki prebivalcev Velikih Sundskih otokov. Japonski raziskovalci, kot je Mabuchi Toichi nadaljujejo razvoj južne izvorne teorije. Toichi se naslanja na mit avtohtonih prebivalcev Amis Pangcah (Ameizu 阿美族), ki pravi, da so njihovi predniki prišli iz vasi Lanyu (蘭嶼) na jugu Tajvana. Postavil je tezo, kjer Tajvan predstavlja najzgodnješo fazo Malajske kulture, pred tem pa so skupine ljudi migrirale iz Jugovzhodne Azije proti Tajvanu. Miaymoto Nobuto je to tezo zaključil z dejstvom, da so se ti dogodki dogajali v kameni dobi.

Leta 1963 je Isidore Dyen postavil tezo, da bi lahko Avstronezijski jeziki izvirali kar iz Tajvana. Utemeljitev sledi dejstvu, da je na Tajvanu skoncentriranih kar 20 jezikovnih družin. Za tem se je začelo organiziranje avtohtonih prebivalcev Tajvana v organizacije in skupnosti. Leta 1984 je tako nastala Zveza Tajvanskih staroselcev (ATA; Alliance of Taiwan Aborigines), ki se je leta 1985 zapletla v spor z osrednjo vlado Tajvana, glede poimenovanja "staroselcev". V spor se je vpletla tudi Ljudska republika Kitajska. Zahtevala je dodatek k imenu Zveze, iz česar bi nastalo ime; Zveza staroselcev na Tajvanu, provinci Ljudske republike Kitajske. Ob tem je sledilo še organiziranje staroselcev na mednarodni ravni pri Združenih narodih, kjer so zavrnili "imperializem" Ljudske republike.

Teorija o izvoru iz Tajvana Za razuemevanje te teorije se moramo najprej spoznati s severno teorijo izvora za katero se zavzema predvsem Ljudska republika Kitajska.

Najbolj temelji na delih kitajskega antropologa Lim Hoou Seonga (Lin Huixiang 林惠祥). Ta v več svojih delih postopoma razvije severno teorijo izvora avstornezijskih ljudstev. Leta 1929 je zapisal takole:

Iz tega izpelje domneve kasnejšega kitajskega diskurza, da imajo divja plemena tudi divjo naravo.

Kasneje je leta 1936 zapisal:

Kitajski antropologi so tako poskusili čim bolj približati Tajvan Kitajski. Interpretirajo, da je Tajvan povezan s Kitajsko že od davnih časov, Kitajska pa je center in mesto izvora avstronezijskih kultur preko Pacifika.

Kolonialno obdobje Nizozemska in Španija

Dinastija Čing (清朝, Qingchao)

Japonska okupacija Tajvan v 20. stoletju, Republika Kitajska in državljanska vojna

Politika Napetosti v okolici otoka in vprašanje neodvisnosti Ljudska republika Kitajska redno izvaja vojaške vaje v okolici Tajvana, največkrat kot odziv na obiske tujih državnikov na Tajvanu, predvsem pa tudi kot priprave na morebiten prevzem otoka z vojaško silo.

Kitajska med razlogi za priključitev navaja politiko Ene Kitajske in ne priznava nobeno drugo vlado kot legitimno. Za utemeljevanje politike, uporablja Komunistična partija de facto zgodovinska dejstva, med drugim:

Tajvan se na drugi strani, sklicuje na primarno poseljenost otoka z avtohtonim avstronezijskim prebivalstvom, v povezavi s katerim so Kitajci na otoku priseljenci ali kolonizatorji. Gledano skozi zgodovinsko perspektivo je bil Tajvan tudi v času kitajskega cesarstva na obrobju cesarstva, leta 1683 je želel dvor dinastije Qing celo opustiti Tajvan in umakniti kitajsko populacijo na celino.

Leta 1895 je otok kolonizirala Japonska. Po 50 letih kolonialnega življenja pod Japonsko vlado, so začele nacionalistične sile (Republika Kitajska pod vlado stranke Kuomingtang Guomindang 國民黨) sredi oktobra 1945, osvobajati otok z morja. Istega leta je z deklaracijo iz Kaira in sporazumi iz Potsdama, Tajvan in otočje Penghu pripadlo Republiki Kitajski.

Mednarodno stanje Republiko Kitajsko trenutno priznava 13 držav (2023): (1989) (1960) (1956) (1998) (1999) (1957) (1983) (1981) (1984–1997, 2007) (1942) (1968) (1979) Honduras je leta 2023 prekinil vezi s Tajvanom v korist Kitajske.

Sklici

Bibliografija

Zunanje povezave Dokumentarec RTV Slovenija o Tajvanu (v Odprtem kopu)

Kategorija:Vzhodnoazijske države Kategorija:Ustanovitve leta 1912 Kategorija:Otoške države Kategorija:Republike Kategorija:Posebna ozemlja Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje Kategorija:Kitajsko govoreče države in ozemlja Kategorija:Liberalne demokracije Kategorija:Nepriznane ali večinoma nepriznane države