Sveti Jernej nad Muto je razloženo naselje v Občini Muta na Štajerskem.

Ime Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Jerneju. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb kot del obsežne kampanje slovenskih komunističnih oblasti, da se iz imen slovenskih krajev odstranijo verski elementi, preimenovano v »Branik nad Muto«. Leta 1993 so mu vrnili prvotno ime.Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24XSpremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)

Geografija

Do naselja s samotnimi kmetijami na pobočjih in vikendi pod vrhom kopastega hriba pelje delno asfaltirana gozdna cesta. Od lokalne ceste ob Mučki Bistrici, ki so jo na avstrijski strani pregradili z nasipnim jezom za hidroelektrarno Golica, se odcepi gozdna cesta, ki se dviga proti severu na osrednji del Kozjaka. Na vrhu 1038 m visokega kopastega hriba stoji cerkev svetega Jerneja.Slovenija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.. V bližini pod cerkvijo je nekaj domačij in manjši hotel Herk, v katerem sprejemajo skupine. Pri Primoževi domačiji, mimo katere vodi Kozjaška planinska pot od Maribora do Dravograda, stojijo štiri lipe. Pri domačiji Ižek raste pet lip, najdebelejša ima obseg 870 cm. Urejene so pohodne in kolesarske poti. Naselje se je po 2. svetovni vojni do leta 1993 imenovalo Branik nad Muto.Ficko, Peter Po gorah severovzhodne Slovenije. Časopisno-grafično podjetje Večer. Maribor 1980.

Cerkev svetega Jerneja

Župnijska cerkev svetega Jerneja se v starih listinah prvič omenja leta 1382. Je ena najstarejših cerkva v Dravski dolini. Stoji na jasi na vrhu kopastega hriba. Pred postavitvijo državne meje med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Avstrijo leta 1919 je imela velik pomen za kmete, drvarje in oglarje z Jerneja in Radvanja (sedaj nem. Rothwein). Zavetnik sveti Jernej stoji kot baročni kip v glavnem oltarju. Freske v prezbiteriju iz gotskega obdobja so bile v celoti zakrite ter kasneje obnovljene. Leta 1982 je bila notranjost obnovljena in na Lepo nedeljo je cerkev obhajala 600-letnico. V letih 1998 in 1999 pa je bila obnovljena vsa zunanjost: nova streha na ladji cerkve, fasada, okna, žlebovi in drenaža. Vsako leto je tu slovesna maša s procesijo na Jernejevo nedeljo, to je nedelja pred ali po 24. avgustu.

Potresna opazovalnica

Potresna opazovalnica Branik nad MutoEnciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002, mednarodna oznaka BISS, je ena od 28-tih opazovalnic državnega omrežja potresnih opazovalnic v Sloveniji. Opazovalnica je postavljena v stanovanjski hiši Sveti Jernej nad Muto št. 6 na nadmorski višini 490 m (koordinate 46.6479 N, 15.1270 E) in beleži seizmične pojave v bližini jezu Soboth (slov. Sobota), ki je bil zgrajen na štajersko-koroški deželni meji na višini okoli 1000 m za hidroelektrarno Golica.

Viri

Glej tudi

Seznam naselij v Sloveniji

Kategorija:Naselja Občine Muta Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji