Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno [nɑxt͡ʃɯˈvɑn muxˈtɑɾ resˈpublikɑsɯ]), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan. Regija zajema 5.500 km2 Official portal of Nakhchivan Autonomous Republic :Nakhchivan Autonomous Republic s 414.900 prebivalci , in meji z Armenijo (221 km) proti vzhodu in severu, Iranom (179 km) na jug in zahod ter Turčijo (8 km) proti severozahodu.
Območje, ki je zdaj Nahičevan, je postalo del iranske rodbine Safavidov v 16. stoletju. Leta 1828 je po zadnji rusko-perzijski vojni in Turkmenčajski pogodbi Nahičevanski kanat prešel iz iranske v rusko cesarsko posest. Po februarski revoluciji leta 1917 je bil Nahičevan z okolico pod nadzorom posebnega kavkaškega odbora ruske začasne vlade in zatem kratkotrajne Kavkaške demokratične federativne republike. Po razpadu Zakavkaške demokratične federativne republike maja 1918 so bili Nahičevan, Gorski Karabah, Zangezur (danes armenska provinca Sjunik) in Kazah močno sporni med novo nastalo in kratkotrajno državo Prvo republiko Armenijo in Azerbajdžansko demokratsko republiko. Junija 1918 je regija prišla pod osmansko okupacijo. V skladu spremirjem iz Mudrosa so se Osmani dogovorili, da bodo svoje čete umaknili iz Zakavkazja, da bi se ob koncu prve svetovne vojne umaknili britanski okupaciji. Julija 1920 so to regijo zasedli boljševiki in 28. julija Nahičevansko samostojno sovjetsko socialistično republiko razglasili za 'tesno povezano' z Azerbajdžansko SSR, s čimer so začeli 70 let sovjetske vladavine. Januarja 1990 je Nahičevan razglasil neodvisnost od ZSSR, da bi protestiral proti zatiranju nacionalnega gibanja v Azerbajdžanu in leto kasneje postal avtonomna republika v novi neodvisni republiki Azerbajdžan.
Nahičevanska avtonomna republika je avtonomno območje Azerbajdžana, ki ga vodi njen izvoljeni zakonodajni organ. Regija še naprej trpi zaradi posledic armensko-azerbajdžanske vojne, njena eksklava Karki pa je že od nekdaj pod armensko okupacijo. Upravno glavno mesto je Nahičevan. Vasif Talibov je vodja od leta 1995 Hans-Joachim Hoppe: Nachitschewan – Vorposten Aserbaidschans (Nakhchivan – outpost of Azerbaijan), in "Eurasisches Magazin" (in German), August 2, 2011.
Etimologija Različice imena Nahičevan vključujejo "." Merriam-Webster's Collegiate Dictionary, 11th ed. 2003. () New York: Merriam-Webster, Inc. Naxçivan, Nachidsheuan, Nakhijevan,Plant Genetic Resources in Central Asia and Caucasus: History of Armenia Nakhchawan, Nakhitchevan,Elisabeth Bauer, Armenia: Past and Present, p.99 (ISBN B0006EXQ9C). Nakhjavan,Firuz Kazemzadeh. The Struggle For Transcaucasia: 1917–1921. p. 255 (). in NakhdjevanIbid. p.267.. Nahičevan se v Ptolemajevi Geografiji in pri drugih klasičnih pisateljih omenja kot Naxuana.
Jezikoslovec iz 19. stoletja Johann Heinrich Hübschmann je zapisal, da ime Nakhichavan v armenščini dobesedno pomeni 'kraj spuščanja'. Židovski zgodovinar iz 1. stoletja Jožef Flavij je tudi pisal o Nahičevanu rekoč, da je prvotno ime »Αποβατηριον, ali kraj izstopa, pravilno upodabljanje armenskega imena tega mesta«. Hübschmann pa je opozoril, da tega imena v antiki ne poznajo in da se je današnje ime iz Naxčavan razvilo v Nahičevan. Predpona Naxč izhaja iz Naxič ali Naxuč (verjetno osebno ime) in awan (sodobni prepis Hübschmannovega avana) je armensko za 'kraj, mesto'.Noah's Ark: Its Final Berth by Bill Crouse
Zgodovina Zgodnja zgodovina
Najstarejši artefakti materialne kulture, najdeni v regiji, segajo v neolitsko dobo. Po drugi strani pa so azerbajdžanski arheologi ugotovili, da zgodovina Nahičevana sega v kameno dobo (paleolitik). Rezultat arheoloških izkopavanj je odkritje veliko gradiva iz kamene dobe v različnih regijah Nahičevana. Ta gradiva so bila uporabljena za proučevanje paleolitske dobe v Azerbajdžanu. Analiza peloda, izvedena v jami Gazma (okrožje Šarur), kaže, da ljudje v srednjem paleolitiku (Mousterian) niso živeli le v gorskih gozdovih, temveč tudi v suhih gozdovih, ki jih najdemo v Nahičevanu. Našli so tudi več arheoloških najdišč iz časov neolitika, vključno s starodavnim mestecem Ovčular Tepesi (Ovçular Tepesi), ki vključuje tudi nekatere najstarejše rudnike soli na svetu.
Regija je bila del države Urartu in pozneje Medije. Postala je del satrapije Armenije pod Ahemenidskim cesarstvom okoli leta 521 pr. n. št. Po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pred našim štetjem so različni makedonski generali, kot je Neoptolem, poskušali prevzeti nadzor nad to regijo, vendar na koncu niso uspeli in zacvetela je armenska rodbina Orontidov, dokler Armenije ni osvojil Antioh III. Veliki.
Leta 189 pred našim štetjem je Nahičevan postal del nove Kraljevine Armenije, ki jo je ustanovil Artaksij I.. Znotraj kraljestva je bila regija današnjega Nahičevana del provinc Ajrarat, Vaspurakan in Sjunik. Po besedah zgodnjesrednjeveškega armenskega zgodovinarja Mojzesa Khorenacija je regija od 3. do 2. stoletja pripadala družini Muracjan naharar, vendar je po sporu z osrednjo oblastjo kralj Artavazd I. masakriral družino in zasegel deželo ter jo uradno navezal na kraljestvo.Ter-Ghevondyan, Aram. "Մուրացյան" (Muratsyan). Soviet Armenian Encyclopedia. vol. viii. Yerevan, Armenian SSR: Armenian Academy of Sciences, 1982, p. 98. Status območja kot večjega trgovskega središča mu je omogočil uspeh; posledično so po njem hrepenele številne tuje sile. Po navedbah armenskega zgodovinarja Faustusa iz Bizanca (5. stoletje), ko so sasanidski Perzijci napadli Armenijo, je sasanidski kralj Šapur II. (310–380) v letih 360–370 odstranil 2000 armenskih in 16 000 judovskih družin. Leta 428 je bila ukinjena armenska monarhija Aršakunov, Nahičevan pa je bil pripojen Sasanidom. Leta 623 je posest regije prešla pod Bizantinsko cesarstvo, vendar je kmalu dobila svojo vladavino. Sebeos, armenski škof in zgodovinar, je območje imenoval Tačkastan. Nahičevan, je rekel njegov učenec Koriun Vardapet, je bil kraj, kjer je armenski učenjak in teolog Mesrop Maštoc končal ustvarjanje armenske abecede in odprl prve armenske šole. Zgodilo se je v provinci Gokhtan, ki ustreza sodobnemu nahičevanskemu okrožju Ordubad.
Od leta 640 so Arabci napadali Nahičevan in izvedli številne akcije na tem območju, zatrli so vsak odpor in napadli armenske plemiče, ki so ostali v stiku z Bizantinci ali ki niso hoteli plačati davkov. Leta 705 se je arabski podkralj Mohamed ibn Marvan, potem ko je zatrl armenski upor, odločil odstraniti armensko plemstvo. V Nahičevanu je bilo nekaj sto armenskih plemičev zaprtih v cerkvah in požganih, druge pa so križali.David Marshall Lang, Armenia: Cradle of Civilization, p. 178 .
Nasilje je povzročilo, da so mnogi armenski knezi pobegnili v sosednjo kraljevino Gruzijo ali Bizantinsko cesarstvo. Medtem je sam Nahičevan postal del avtonomne Kneževine Armenije pod arabskim nadzorom. V 8. stoletju je bil Nahičevan eden od prizorov vstaje proti Arabcem, ki jo je vodil perzijski revolucionar Babak Horamdin iz iranskega gibanja Khorram-Dinān ('tisti radožive religije' v perzijščini). Nahičevan je bil končno izpuščen izpod arabske vladavine v 10. stoletju z bagratidskim kraljem Smbatom I. in ga izročil knezom Sjunika. To regijo so leta 895 in med 909 in 929 zavzeli tudi Sajidi, Salaridi med 942 in 971, Šadadidi pa med 971 in 1045.
Okoli leta 1055 so regijo zavzeli Seldžuški Turki. V 12. stoletju je mesto Nahičevan postalo glavno mesto države azerbajdžanskih Atabegov, znanih tudi kot država Eldegizid, ki je vključevala večino iranskega Azerbejdžana in pomemben del Južnega Kavkaza Encyclopedia Iranica, "Atabakan-e Adarbayjan" , Saljuq rulers of Azerbaijan, 12th–13th, Luther, K. pp. 890–894.. Veličastni mavzolej iz 12. stoletja Momine Khatun, žene vladarja Eldegizida, velikega atabega Jahana Pehlevana, je glavna atrakcija sodobnega Nahičevana. Na vrhuncu je Gruzija izpodbijala eldegizidsko oblast v Nahičevanu in nekaterih drugih območjih Južnega Kavkaza. Armensko-gruzijska knežja hiša Zaharidov je pogosto napadla to regijo, ko je bila država Atabegov v prvih letih 13. stoletja v propadu. Nato so ga oropali napadi na Mongolov leta 1220 in Horezmčani leta 1225 ter leta 1236 postali del mongolskega cesarstva, ko je Kavkaz napadel Čormaqan. V 13. stoletju, ko je vladal vladar mongolske horde Gujuk kan kristjanom, je bilo dovoljeno graditi cerkve v močno muslimanskem mestu Nahičevan, vendar je preusmeritev v islam Gazanskega kana prinesla preobrat te ugodnosti. V 14. stoletju se je v Nahičevanu pojavil armenski katolicizem, čeprav je do 15. stoletja ozemlje postalo del držav Kara Kojunlu in Ak Kojunlu.
Iranska vladavina V 16. stoletju je nadzor nad Nahičevanom prešel na rodbino Safavidov. Do konca Safavidov je ostal upravno sodišče province Erivan (znano tudi kot Čohur-e Sa'd). Zaradi svojega geografskega položaja je med 16. in 18. stoletjem med vojnami med Safavidi in Osmanskim cesarstvom pogosto trpel.
Leta 1604 je iranski šah Abas I. Veliki, zaskrbljen, da bi se lahko usposobljena ljudstva Nahičevana, njegovi naravni viri in okoliški kraji znašli v nevarnosti zaradi sorazmerne bližine osmansko-perzijske fronte, odločil za uvedbo politike požgane zemlje. Vseh sto tisoč lokalnih prebivalcev - muslimane, Jude in Armence - je prisilil, da so zapustili svoje domove in se preselili v pokrajine južno od reke Aras The Status of Religious Minorities in Safavid Iran 1617–61, Vera B. Moreen, Journal of Near Eastern Studies Vol. 40, No. 2 (April 1981), pp.128–129The history and conquests of the Saracens, 6 lectures, Edward Augustus Freeman, Macmillan (1876) p. 229.
Veliko deportirancev se je naselilo v soseski Isfahan, ki se je imenovala Nova Julfa, saj je večina prebivalcev izvirala iz prvotne Julfe. Turškemu plemenu Kangerli se je pozneje dovolilo, da se je vrnilo nazaj pod šaha Abasa II. (1642–1666), in se ponovno naselilo v obmejnem območju svojega kraljestva. V 17. stoletju je bil Nahičevan prizorišče kmečkega gibanja, ki ga je vodil Köroğlu proti tujim vsiljivcem in 'domačim izkoriščevalcem'. Leta 1747 se je v regiji po smrti Nader šaha Afšarja pojavil Nahičevanski kanat.
Prehod v Ruski imperij Po zadnji rusko-perzijski vojni in Turkmenčajski pogodbi je Nahičevanski kanat leta 1828 prešel v rusko posest Timothy C. Dowling Russia at War: From the Mongol Conquest to Afghanistan, Chechnya, and Beyond pp 728 ABC-CLIO, December 2, 2014 . Z nastopom ruske vladavine so carske oblasti spodbudile preselitev Armencev iz Perzijskega in Osmanskega cesarstva v Nahičevan in druga območja Kavkaza. Za to so bile dovoljene posebne klavzule Turkmenčajske in Adrianopleške pogodbe. Aleksander Gribojedov, ruski odposlanec v Perziji, je izjavil, da je v času, ko je bil Nahičevan pod rusko oblastjo, v provinci živelo 290 domačih armenskih družin, razen v mestu Nahičevan, število muslimanskih družin je bilo 1632 in število armenskih družin priseljencev 943. V mestu Nahičevan je bilo razmerje 114, 392 in 285. S tako dramatičnim prilivom armenskih priseljencev je Gribojedov opazil trenja, ki so nastala med armenskim in muslimanskim prebivalstvom. Od poveljnika ruske vojske grofa Ivana Paskeviča je zahteval, naj izda ukaz o ponovni naselitvi nekaterih prihodnjih ljudi v Daralajaz, da bi umiril napetosti.A.S. Griboyedov. Letter to Count I.F.Paskevich.