Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije. Glavno območje poselitve je okoli reke Nil. Velik del površja dežele zavzema puščava Sahara z zelo redko poselitvijo. Glavno mesto je Kairo. Egipt na severu meji na Sredozemsko morje, na zahodu na Libijo, na jugu na Sudan, na severovzhodu na Izrael in Gazo ter na vzhodu na Rdeče morje. Egipt nadzira Sueški prekop med Sredozemskim in Rdečim morjem.
Egipt je medcelinska država, ki velja za eno največjih sil v Severni Afriki, Sredozemlju, na afriški celini, v porečju Nila, islamskem svetu in ob Rdečem morju.Andrew F. Cooper, Agata Antkiewicz and Timothy M. Shaw, 'Lessons from/for BRICSAM about South-North Relations at the Start of the 21st Century: Economic Size Trumps All Else?', International Studies Review, Vol. 9, No. 4 (Winter, 2007), pp. 675, 687. Pokriva območje 997.739 kvadratnih kilometrov. Egipt je ena najbolj naseljenih držav v Afriki in Bližnjem vzhodu, pri čemer velika večina njenih 102,3 milijona prebivalcev živi v bližini reke Nil, na območju, velikem le 40.000 kvadratnih kilometrov, ki je tudi edini kraj, primeren za poljedelstvo. Velika območja puščave Sahare so redko poseljena. Okoli polovica Egipčanov živi v urbanih območjih, od tega velika večina v gosto poseljenih območjih, kot so Kairo, Aleksandrija in druga večja mesta ob delti Nila.
Egipt je znan zaradi svoje antične civilizacije in zaradi nekaterih svetovno znanih spomenikov, kot sta kompleks piramid pri Gizi in velika sfinga. V južnem mestu Luksor so številni starodavni spomeniki, kot sta Karnak in Dolina kraljev. Egipt na splošno velja za pomemben politični in kulturni narod na Bližnjem vzhodu.
Egipt ima eno najbolj razvitih gospodarstev s področji, kot so turizem, poljedelstvo, industrija in storitve, ki so državnega pomena. Zato se egiptovsko gospodarstvo hitro razvija, deloma tudi zaradi zakonodaje, katere cilj je z notranjo in politično stabilnostjo, trgovino ter stabilizacijo trga privabiti dobre tuje investitorje. S 1. januarjem 2024 je država tudi članica mednarodnega gospodarskega združenja BRICS.
Ime Beseda Egipt izhaja iz starogrške besede aígyptos (Αἴγυπτος) prek srednjefrancoske besede egypte in latinske aegyptus. To se kaže na zgodnjegrških tablicah v linearni pisavi B kot a-ku-pi-ti-yo. Pridevnik aigýpti-, aigýptios je sposojen iz koptskega gyptios in od tam v arabščino kot qubṭī, nazaj preoblikovano v قبط - qubṭ, od koder je angleško copt. Grško obliko so si sposodili iz poznoegipčanskega (amarna) Hikuptah »Memphis«, kar je napačna razlaga prejšnjega egiptovskega imena Hwt-ka-Ptah (⟨ḥwt-k-ptḥ⟩) v pomenu »dom ka (duša) od Ptah«, ime tempeljskega boga Pta v Memfisu. Strabon je pripisal besedo ljudski etimologiji, po kateri aígyptos (Αἴγυπτος), ki se razvije kot skovanka iz aigaiou huptiōs (Aἰγαίου ὑπτίως), pomeni »pod Egejskim morjem«.
Misr (v arabščini: مصر) je klasična koranska arabščina in sodobno uradno ime Egipta, medtem ko je Maṣr (egipčanska arabščina: مصر) lokalna izgovarjava v egiptovski arabščini. Ime je semitskega izvora, neposredno sorodno z drugimi semitskimi besedami za Egipt kot v hebrejščini מִצְרַיִם (Mitzráyim).<ref>These are the names: Studies in Jewish Onomastics, Vol. 3 (Ramat Gan, 2002), pp. 11-20), Avi Hurvitz (A Concise Lexicon of Late Biblical Hebrew: Linguistic Innovations in the Writings of the Second Temple Period (Brill, 2014), p. 128) and Nadav Na’aman ("Shaaraim – The Gateway to the Kingdom of Judah" in The Journal of Hebrew Scriptures, Vol. 8 (2008), article no. 24 , pp. 2-3).</ref> Beseda je prvotno pomenila »metropola« ali »civilizacija« in pomeni »država« ali »mejna dežela«.
Egipčansko ime države pomeni črna podlaga ali črna zemlja in se nanaša na rodovitno črno prst na poplavnih ravnicah Nila, ločenih od dešreta (⟨dšṛt⟩) oziroma »rdeče zemlje« puščave. To ime se pogosto sliši kot kemet ali se verjetno izgovarja [kuːmat] v egipčanščini. V koptski fazi egiptovskega jezika se pojavi kot kēme in kēmə, v zgodnjem grškem kot xημία (khēmía). Drugo ime je bilo ⟨tꜣ-mry⟩ »dežela na bregu«. Imeni za Gornji in Spodnji Egipt sta bili Ta-Sheme'aw − »ostra dežela« in Ta-Mehew − »severna dežela«.
Zgodovina
Prazgodovina in Stari Egipt
Obstajajo dokazi o skalnih rezbarijah vzdolž teras ob Nilu in v puščavskih oazah. V 10. tisočletju pred našim štetjem je kulturo lovcev, nabiralcev in ribičev nadomestila kultura poljedelcev. Podnebne spremembe ali čezmerna paša okoli 8000 pred našim štetjem so začele v Egiptu sušiti pašna zemljišča in ustvarile Saharo. Zgodnji plemenski narodi so se selili ob reki Nil, kjer so razvili ustaljeno kmetijsko gospodarstvo in bolj centralizirano družbo.Midant-Reynes, Béatrix. The Prehistory of Egypt: From the First Egyptians to the First Kings. Oxford: Blackwell Publishers.
Okoli 6000 pr. n. št. so bile v dolini Nila že zakoreninjene neolitske kulture. V neolitiku se je v Zgornjem in Spodnjem Egiptu neodvisno razvilo več preddinastičnih kultur. Badarsko kulturo in nato nakadsko običajno obravnavajo kot predhodnici dinastičnega Egipta. Merimda, najzgodnejše znano mesto Spodnjega Egipta, je nastalo okoli sedemsto let pred badarskim obdobjem. Sočasno so spodnje egipčanske skupnosti sobivale s svojimi južnimi sosedi več kot dva tisoč let, kulturno različne, vendar so ohranjale pogoste trgovinske stike. Najzgodnejši znani dokaz egiptovskih hieroglifskih napisov se je pojavil v preddinastičnem obdobju na lončeni posodi Nakada III, datirani okoli 3200 pred našim štetjem. Bard, Kathryn A. Ian Shaw, ed. The Oxford Illustrated History of Ancient Egypt. Oxford: Oxford University Press, 2000. p. 69.
Združeno kraljestvo je ustanovil kralj Menes okoli 3150 pr. n. št., kar je vodilo do vrste dinastij, ki so vladale v Egiptu prihodnja tri tisočletja. Egipčanska kultura je cvetela v tem dolgem obdobju in ostala izrazito samosvoja v svoji veri, umetnosti, jeziku in običajih. Prvi dve vladajoči dinastiji sta združeni Egipt obvladovali v obdobju Starega kraljestva, okoli 2700–2200 pr. n. št., zgradili sta veliko piramid, od katerih so znani zlasti Džoserjeva piramida tretje in kompleks piramid v Gizi četrte dinastije.
Prvo vmesno obdobje je trajalo v obdobju političnega preobrata približno 150 let. Močne poplave Nila in stabilizacija vlade so prinesle novo obdobje blaginje v državi v Srednjem kraljestvu, okoli 2040 pred našim štetjem, z vrhuncem v času vladavine faraona Amenemheta III. Drugo obdobje neenotnosti je napovedalo prihod prve tuje vladajoče dinastije v Egiptu, semitskih Hiksov. Zavojevalski Hiksi so zasedli velik del Spodnjega Egipta okoli 1650 pred našim štetjem in ustanovili novo glavno mesto Avaris. Izrinili so zgornje egiptovske sile Ahmosa I., ki je ustanovil osemnajsto dinastijo in preselil prestolnico iz Memfisa v Tebe.
Novo kraljestvo v letih okoli 1550–1070 pr. n. št. se je začelo z osemnajsto dinastijo. V tem obdobju je prišlo do vzpona Egipta kot mednarodne sile, imperij je v obdobju svojega največjega obsega segal proti jugu vse do Tombosa v Nubiji in vključeval dele Levanta na vzhodu. To obdobje zaznamujejo nekateri najbolj znani faraoni, kot so faraonka Hačepsut, Tutmozis III., Akenaten in njegova žena Nefretete, Tutankamon in Ramzes II. Prav tako v to obdobje, v čas Ehnatonove vladavine, datira prvi zgodovinsko potrjen izraz monoteizma. Pogosti stiki z drugimi narodi so prinesli nove ideje. Državo so kasneje napadli in osvojili Libijci, Nubijci in Asirci, vendar so jih avtohtoni Egipčani na koncu premagali in ponovno pridobili nadzor nad ozemljem.
Trideseta dinastija je bila zadnja domača vladajoča dinastija v faraonski dobi. Leta 343 pred našim štetjem je bil zadnji domači faraon kralj Nektanebo II., ki je bil poražen in je padel v bitki s Perzijci. Enaintrideseto, perzijsko, dinastijo je že nekaj desetletij kasneje porazil Aleksander Veliki, nakar je Egiptu zavladal njegov grški general, Ptolemaj I. Soter.
Ptolemajski in Rimski Egipt
Ptolemajsko kraljestvo je bila močna helenistična država, ki se je raztezala od južne Sirije na vzhodu do Kirene na zahodu in na jugu do meje z Nubijo. Aleksandrija je postala glavno mesto in središče grške kulture in trgovine. Da bi pridobili priznanje avtohtonega egiptovskega prebivalstva, so se razglasili za naslednike faraonov. Poznejši Ptolemajci so prevzeli egiptovsko tradicijo, se upodabljali na javnih spomenikih v egipčanskem slogu in oblačilih ter sodelovali pri egiptovskem verskem življenju.
Zadnji vladar ptolemajske veje je bila Kleopatra VII., ki je storila samomor po pogrebu svojega ljubimca Marka Antonija, ki ji je umrl v naročju, potem ko je Oktavijan zajel Aleksandrijo in so njeni plačanci pobegnili. Ptolemajce so ogrožali upori avtohtonih Egipčanov, bili so vključeni v tuje in državljanske vojne, kar je pripeljalo do padca kraljestva in njegovo priključitev Rimu. Kljub temu je helenistična kultura v Egiptu še naprej uspevala tudi po muslimanskih osvajanjih.
Krščanstvo je prišlo v Egipt s svetim Markom Evangelistom v 1. stoletju. See drop-down essay on "Islamic Conquest and the Ottoman Empire" Dioklecijanova vladavina je v Egiptu zaznamovala prehod iz rimskega v bizantinsko obdobje, ko so bili preganjani številni egiptovski kristjani. Nova zaveza je bila do takrat prevedena v egiptovski jezik. Po kalcedonskem koncilu leta 451 je bila egiptovska koptska cerkev ločena. Kamil, Jill. Coptic Egypt: History and Guide. Cairo: American University in Cairo, 1997. p. 39
Srednji vek Bizantinci so ponovno pridobili nadzor nad državo po kratkem perzijskem vdoru zgodaj v 7. stoletju, 639 do 642, ko je Egipt napadel in osvojil islamski imperij z muslimanskimi Arabci. Ko so premagali bizantinsko vojsko v Egiptu, so Arabci v državo prinesli sunitski islam. Kmalu v tem obdobju so Egipčani začeli z mešanico svoje nove vere z avtohtonimi prepričanji in praksami, kar je dalo različna sufistična pravila. Ti obredi so preživeli obdobje koptskega krščanstva.
Mohamedova doba Islamski prerok Mohamed je imel prvi stik z ljudmi iz Egipta med ekspedicijo Zaida ibn Haritha v Hismo. Poslal je Hatiba bin Abija Baltaeha s pismom kralju Egipta, imenovanem Mukavkis. Safiur-Rahman Mubarakpuri, The Sealed Nectar , p. 222Akbar Shāh Ḵẖān Najībābādī, History of Islam, Volume 1, p. 194. Quote: "Again, the Holy Prophet «P sent Dihyah bin Khalifa Kalbi to the Byzantine king Heraclius, Hatib bin Abi Baltaeh to the king of Egypt and Alexandria; Allabn Al-Hazermi to Munzer bin Sawa the king of Bahrain; Amer bin Aas to the king of Oman. Salit bin Amri to Hozah bin Ali— the king of Yamama; Shiya bin Wahab to Haris bin Ghasanni to the king of Damascus" V dopisu je Mohamed dejal: "Vabim vas, da sprejmete islam, Alah je vzvišen, in vas nagradi dvakrat. Ampak če nočete, nič zato, saj boste nosili breme zločinstva vseh Koptov." Med ekspedicijo je bil eden odposlancev Mohameda Dihjah bin kalif Kalbi napaden in Mohamed je poslal Zaida Ibna Haritha, da bi mu pomagal. Dihja prosi pleme Banu Dubajba, ki je sprejelo islam, za pomoč. Ko je novica dosegla Mohameda, je takoj odposlal Zaida ibn Haritha s 500 možmi, da jih kaznuje. Muslimanska vojska se je borila z Banujem Judhamom, ubitih je bilo več ljudi, vključno z njihovim vodjo, Al-Hunaidom ibn Aridom in njegovim sinom, ujeli so 1000 kamel, 5000 govedi in 100 žensk in dečkov. Novi vodja Banu Judham, ki je sprejel islam, se je pritožil Mohamedu in Mohamed jih je oprostil. ( online ) (free online)
Islamsko obdobje