Etelred II., znan kot Nepripravljeni ali Nespretni, je bil od leta leta 978 do 1013 in ponovno od leta 1014 do svoje smrti angleški kralj iz anglosaške rodbine Wessex, * okoli 967, † 23. april 1016, London.

Prvo vladanje je izgubil v korist danskega kralja Svena Vilobradega, ki je Anglijo, prizorišče nenehnih konfliktov, osvojil do decembra 1013 in februarja 1014 umrl.

Ime Etelredovo ime je sestavljeno iz 'Æthel' ('plemenit') in 'ræd' ('svetovalec'). Njegov vzdevek 'Nepripravljeni' Roach opisuje kot besedno igro, ki je spremenila njegovo ime iz "dobri svetovalec" v "slab svetovalec". V zapisih iz anglosaškega obdobja njegovega vzdevka ni mogoče najti, saj je prvič zabeležen šele v začetku 13. stoletja. Samostalnik 'unræd' je v poznem srednjem veku izpadel in se spremenil v pridevnik 'unredi', zaradi česar je postal 'Etelred Nepripravljeni'.

Življenje Družina Etelred je bil sin Edgarja Miroljubnega in njegove druge žene Elftrit (Elfrida, poročena leta 964/965), hčerke ealdormana Ordgarja iz Devonshira in vdove ealdormana Elfvolda iz Vzhodne Anglije. Iz virov je mogoče sklepati, da ni bil rojen pred letom 966, in da je živel vsaj do leta 969.Levi Roach: Aethelred the Unready. New Haven 2016, str. 20.

Njegov starejši brat Edmund je umrl leta 971. Njegova polsestra Egita je postala redovnica. Edvard Mučenec, njegov polbrat iz očetovega prvega zakona z Etelfled, je bil njegov predhodnik na angleškem prestolu in vladal od leta 975 do 978.

S svojo prvo ženo, Elfgifu Yorško, hčerko grofa Toreda Northumbrijskega, se je poročil leta 985. V tem zakonu so bili rojeni:

Etelstan Eteling (* okoli 987, † 1012) Edmund Železnoboki Anglosaška kronikaSymeon von Durham: Historia regum Anglorum et Dacorum (* okoli 989, † 1016) Egbert Eteling († okoli 1005) Edred Eteling Liber Vitae, folio 14v, New Minster († okoli/po 1012) Edita, Egita, Edgit, poročena prvič z Edrikom Streonejem in morda drugič s Torkelom Dolgim Elfgifu, okoli leta 1014 poročena z Utredom, grofom iz NorthumbrijeWilliam E Kapelle: The Norman Conquest of the North. 1979, ISBN 0-7099-0040-6, str. 15f.

Z drugo ženo, Emo (tudi Ima, anglosaško Elgiva), se je poročil leta 1002. Z njo je imel vsaj tri otroke:

Edvarda Spovednika, (* okoli leta 1004, † 5. januar 1066) Alfreda Etelinga (umrl 1036) Gudo, Godo, Godgifu (* 1004, † okoli 1047), poročeno z Drogom Manteškim in nato leta 1035 z Evstahijem II. Boulognskim.

Mati njegovih drugih otrok ni znana.

Edvig Eteling, Edvi († 1017) Edgar Eteling starejši († 1008) hčerka, poročena z Etelstanom († 5. maj 1010) hčerka, opatinja Wherwella

Njegov otrok je bila morda tudi

Vulfhilda, poročena z Ulfkitelom Snilingrom

Nasledstvo Ko je kralj Edgar 8. julija 975 nenadoma umrl, ne da bi uredil svoje nasledstvo, sta se za prestol potegovala dva dediča, oba še najstnika.

Zahtevam 13-letnega Edvarda je nasprotovala skupina mogotcev, ki so želeli krono prepustiti sedemletnemu Etelredu. V tej skupini so bili Etelredova ambiciozna mati Elftrit, pa tudi ealdorman Elfher in winchesterski škof Etelvold. Edvarda sta podpirala nadškofa Dunstan iz Canterburyja in Osvald iz Yorka, pa tudi drugi plemiči, med njimi Elfvin in Birgnot. Prestol je nasledil Edvard, predvsem zaradi Dunstanove podpore.

Potem ko je 18. marca 978 Etelredova mati Elftrit v gradu Corfe umorila Edvarda Mučenika, je prestol zasedel Etelred.Adam von Bremen, Hamburgische Kirchengeschichte II Kap 51 14. aprila 978 sta približno desetletnega Etelreda v Kingstonu kronala nadškofa Dunstan iz Canterburyja in Osvald iz Yorka ter deset drugih škofov.

Vladavina thumb|200px|Etelredov zlati mankus (okoli 1003–1006) thumb|200px|Etelredov grb Mladi kralj se je že na začetku svoje vladavine soočil s precejšnjimi težavami: ko se je leta 977 ali 978 v Calneju zrušila dvorana za zasedanje witana, so bili mnogi najstarejši in najbolj izkušeni kraljevi svetovalci ubiti, drugi pa hudo ranjeni.

Okoli leta 980 se je začel nov val vikinških napadov. Izropani so bili Southampton (980, 981) samostan sv. Petroca v Cornwallu (981) in Portland (992). Vikingi so ropali tudi v Devonshiru, Cornwallu in Dorsetu.

Okoli leta 985 se je Etelred poročil s svojo prvo ženo Elfgifu. Razmere v kraljestvu v naslednjem letu so bile težke. Etelred je bil prisiljen oblegati Rochester in opustošiti okoliško podeželje. Ealdormana Elfrika iz Mercije je izgnal iz Anglije. Poleg tega je velik del živine poginil zaradi kuge. Ko so danski pirati oropali Wecedport (Watchet), jih je leta 988 premagal Goda, plemič iz Devonshira. Etelred je leta 991 napadel polotok Cotentin. Vojna se je končala s sporazumom z Rihardom II., vojvodom Normandije (996–1026).

Do takrat so Vikingi napadali le z majhnimi flotami, leta 991 pa je Olaf I. Trigvason priplul v Folkestone z 93 ladjami in oropal okolico. Nato je odšel v Sandwich in od tam v Ipswich in zavzel vse ozemlje do Maldona. Ealdorman Birhtnot se je proti Vikingom odpravil s svojo vojsko in v bil v bitki z njimi ubit. Bitka pri Maldonu 10. in 11. avgusta 991 je bila odločilna prelomnica v zgodovini vikinških napadov na Anglijo. Nadškof Sigerik Earnest iz Canterburyja se je skupaj z ealdormanom Etelverdom pogajal o miru z zmagovalnimi Danci in v zameno za plačilo 10.000 funtov srebra kot danegeld z njimi sklenil mir. Kupljeni mir je bil kratkotrajen. Angleška plačila so se do leta 1015 vztrajno povečevala.

Leta 993 so Vikingi vdrli in oropali Bambrough in nato Lindsey in Northumbrijo. Po neuspešnem obleganju Londona leta 994 sta Olaf Trigvason in Sven Vilobradi oropala Essex, Kent, Sussex in Hampshire. Etelred je h kralju Olafu I. Trigvasonu poslal škofa Alfheha II. (984–1006) iz Winchesterja in svojega sorodnika Etelverda, da bi sklenila mir. Olaf Trigvason je prejel 16.000 funtov srebra, prisegel, da nikoli več ne bo vstopil v Anglijo kot sovražnik, in se pustil krstiti škofu Winchesterja.

Med letoma 997 in 1002 Etelred ni mogel preprečiti vsakoletnih napadov Dancev. Leta 1002 je 24.000 funtov srebra, znanih kot danegeld, za kratek čas obnovilo mir. Etelred se je v pričakovanju normanske podpore proti Vikingom poročil z Emo (v anglosaškem jeziku Elgiva), hčerko normanske vojvodinje in sestro Riharda II. Ta poroka je bila podlaga za normanske zahteve po angleškem prestolu, ki so jih izpostavili kasneje.

13. novembra 1002 se je zgodil pokol na dan svetega Bricea, ko je Etelred v strahu pred atentatom ukazal poboj vseh Dancev v svojem kraljestvu. Čeprav ukaza ni bilo mogoče izvršiti prav povsod, je sledil nepopisno grozljiv pokol. Med ubitimi je bila tudi Gunhilda, talka in sestra danskega kralja Svena Vilobradega, ki je nato prisegel maščevanje.Jomsvikinga Saga Kap. 13Heimskringla, Ólafs saga Tryggvasonar Kap. 39 Sven Vilobradi se je leta 1003 izkrcal v Angliji, a je moral leta 1005 zaradi lakote opustiti svoj pohod. Ponovno se je izkrcal leta 1006, zasedel Sandwich ter oropal Kent in Sussex. Etelred je zbral vojsko v Merciji in Wessexu, vendar so se Danci izognili bitki in se pozno jeseni umaknili na otok Wight. Iste zime je Sven oropal Reading, Wallingford, Cholsey in druga mesta in se nato z velikim plenom umaknil na svoje ladje. Ko so mu izplačali 36.000 funtov srebrnega danegelda, je Sven leta 1007 odšel.

Leta 1009 je Anglijo napadla velika vikinška flota pod poveljstvom Torkela Velikega. Etelred je ukazal obsežne verske obrede, da bi pridobil božjo pomoč, a so Danci kljub temu izropali in opustošili Južno Anglijo. V Canterburyju so pobili vse prebivalce. Po plačilu 48.000 funtov srebrnega Danegelda so se leta 1012 umaknili.

Izgnanstvo V Angliji se je leta 1013 z ogromno vojsko izkrcal Sven Vilobradi s sinom Knutom Velikim in bil kasneje istega leta priznan za vladarja Danelawa. Uhtred, grof Northumbrije, se je bil prisiljen podrediti Knutu. Etelred in grof Turcetel sta uspešno branila London pred Knutom, ko pa se je moral Knutu podrediti tudi grof Devonshira Etelmar, so razmere za Etelreda postale nevzdržne in Etelred je leta 1013 s celo družino pobegnil k svojemu svaka Rihardu II. Dobremu v Normandijo. Po Svenovi smrti 3. februarja 1014 Angli njegovega sina Knuta niso priznali za kralja, temveč so Etelreda odpoklicali iz izgnanstva.

Vrnitev in smrt Etelred je zbral vojsko, v kateri je bil tudi kasnejši norveški kralj in svetnik Olaf Haraldsson.Ólafs saga helga Etelred je pregnal Knuta Velikega, ki je pohabil svoje talce in pobegnil na Dansko. Leta 1015 je Edrik iz Mercije v Oxfordu zahrbtno umoril Siferta in Morkarja, plemiča iz severnega Danelawa. Etelred je zasegel njuno premoženje in zaprl Siferthovo vdovo Eldgit v Malmesburyju, vendar se je njegov sin Edmund II. Železnoboki proti očetovi volji poročil z Eldgit in zahteval njeno posest.

Knut Veliki je leta 1015 ponovno napadel Anglijo, hitro našel zaveznike v Wessexu in Northumbriji ter oblegal Etelreda v Londonu. Med obleganjem je Etelred 23. aprila 1016 umrl. Pokopan je bil v cerkvi sv. Pavla. Pravico do prestola je nasledil njegov najstarejši sin Edmund II. Železnoboki. Etelredova vdova Ema se je poročila s Knutom Velikim.

Sklici

Vira

Ann Williams: Æthelred the Unready : The Ill-Counselled King. London: Hambledon Press, 2003. ISBN 1-85285-382-4 Clemoes, Peter. The Anglo-Saxons: Studies Presented to Bruce Dickins, 1959

Kategorija:Angleški kralji Kategorija:Vladarji v 10. stoletju Kategorija:Vladarji v 11. stoletju