Letalo

thumb|right|Airbus A350, trenutno eno najsodobnejših potniških letal na svetu. thumb|right|Clement Ader: Avion III (fotografija iz leta 1897). thumb|Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 thumb|right|Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih. Za razliko od nekaterih drugih zrakoplovov se vzgon ustvarja s premikanjem celotnega letala naprej skozi zrak s pomočjo motorja, ki ustvarja potisk. Najpomembnejši deli običajnega letala so krila, trup, rep s horizontalnim in vertikalnim stabilizatorjem, podvozje in motor. Slovenski zakon o letalstvu letalo definira kot »zrakoplov na motorni pogon, težji od zraka, ki dobi vzgon v letu predvsem od aerodinamičnih reakcij na njegove površine«.

Najbolj verjetno je, da je prvo letalo, ki je letelo, izdelal Francoz Clement Ader. S svojim letalom Eole (po bogu vetra Eolu), ki je bilo podobno netopirju s štirikrakim propelerjem in ga je poganjal parni stroj, je poletel leta 1890 in izkušnje nadgradil z letalom Avion (odtod slovenska sopomenka »avion« za letalo), s katerim je na višini 20 metrov preletel 50 m, z nadaljnjimi modeli pa do 150 metrov. Nemec Otto Lilienthal je s svojimi jadralniki prvič poletel leta 1891 in je zato, ker je prvi uspel nadzorovano poleteti, za mnoge prvi letalec na svetu. Prvi polet sodobnega letala z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki ga je bilo moč krmiliti, sta izvedla brata Wright na peščeni plaži v Kitty Hawku na vzhodu ZDA. Z letalom Wright Flyer je 17. decembra 1903 Orville Wright preletel 36 metrov, kasneje istega dne pa je več poletov opravil še Wilbur Wright.

K nadaljnjemu razvoju letal in letalstva sta izredno pripomogli obe svetovni vojni. Od propelerskega letala z motorjem z notranjim zgorevanjem se je razvoj potniških in vojaških letal po 2. svetovni vojni usmeril predvsem v reaktivna letala, medtem ko pri športnih in ultralahkih še vedno prevladuje propelerski pogon.

Prvo slovensko letalo, Eda 1, sta leta zasnovala, zgradila in z njim 25. novembra 1909 poletela brata Edvard in Jože Rusjan. Njuno tradicijo nadaljuje podjetje Pipistrel iz Ajdovščine, ki izdeluje inovativna lahka letala.

Izvor in uporaba besede

Ob prvi uporabi v angleščini konec 19. stoletja (pred prvim poletom z lastnim pogonom) je beseda »airplane« in »aeroplane« (kasneje slovensko s tujko: aeroplan) izšla iz francoske besede aéroplane, ki izhaja iz starogrške besede (aēr), zrak,ἀήρ, Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon, on Perseus in tudi latinske besede planus, ravnina,"aeroplane", Merriam-Webster Online Dictionary. oziroma grško (planos), potepanje.πλάνος, Henry George Liddell, Robert Scott, A Greek-English Lexicon, on Perseusaeroplane , Oxford Dictionaries Aéroplane se je izvirno nanašalo le na krilo, ravnino, ki se premika skozi zrak."aeroplane, Oxford English Dictionary online. Sčasoma je ime za sestavni del prišlo v uporabo za celotno napravo. V sodobni angleščini se izraz aeroplane nanaša na letalo s statičnimi krili in lastnim pogonom.

V slovenščini se uporablja izraz letalo, ki se nanaša na motorno zračno vozilo, težje od zraka. Slovenska sopomenka (tujka) avion za letalo izhaja iz imena serije letečih strojev Avion, ki jih je v zadnjem desetletju 19. stoletja zgradil Francoz Clement Ader.

Človekova dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali, se imenuje letalstvo. Prostor za vzletanje in pristajanje letal se imenuje letališče ali s tujko aerodrom.

Zgodovina

Predhodniki

thumb|Jacob Peter Gowy: Ikarov let. Letenje je bilo predmet precej starodavnih zgodb, npr. grške legende o Dedalu in Ikarju ter Vimane iz stare Indije. Leta 400 pr. n. št. je Grk Arhit domnevno zgradil prvo umetno letalno napravo z lastnim pogonom, model v obliki ptice, ki naj bi ga poganjala para in naj bi poletel 200 metrov.Aulus Gellius, "Attic Nights", Book X, 12.9 at LacusCurtius

Zapisi o prvih poskusih z jadralnimi letali so iz 9. in 11. stoletja, ko sta poletela pesnik Abbas Ibn Firnas in menih Eilmer iz Malmesburyja; v obeh poskusih sta se pilota poškodovala. Leonardo da Vinci je raziskoval obliko ptičje peruti in leta 1502 v enem svojih spisov načrtoval letalno napravo na človeški pogon. thumb|Jean-Marie Le Bris in njegov jadralnik Albatros II, 1868

Leta 1799 je Sir George Cayley predstavil zasnovo sodobnega letala z negibnimi krili in ločenimi sistemi za pogon, vzgon in krmiljenje. Leta 1803 je letel s prvimi prototipi in leta 1853 zgradil prvo jadralno letalo, ki je lahko uspešno letelo s potniki. Leta 1856 je Francoz Jean-Marie Le Bris izvedel prvi gnani polet z L'Albatros artificiel, ki ga je po plaži vlekel konj.

Sir Hiram Maxim je zgradil vozilo, težko 3,5 tone in z razponom kril 34 metrov, ki ga je gnal parni stroj s 360 konjskimi močmi (270 kW), ki je poganjal dva propelerja. Leta 1894 je svoj stroj stestiral, z vodili zgoraj, ki so mu preprečila nenadzorovan vzlet. Test je pokazal, da je vozilo lahko vzletelo, vendar ga ni bilo moč usmerjati, kar je Maxim najverjetneje spoznal in opustil delo na njem.

V 1890-ih je Lawrence Hargrave preučeval strukturo kril in razvil škatlastega zmaja, ki je lahko dvignil težo človeka. Njegovo obliko zmaja so široko sprejeli. Čeprav je razvil obliko vrtečega se letalskega motorja, ni nikoli zgradil letala s fiksnimi krili.

Med letoma 1867 in 1896 je nemški pionir človeškega letalstva Otto Lilienthal razvijal nadzorovano letenje, težje od zraka. Bil je prva oseba, ki je izvajala dobro dokumentirane, večkratne uspešne jadralne polete. Zaradi prvih uspešnih nadzorovanih poletov je Lilienthal za mnoge prvi pravi letalec na svetu.

Zgodnji poleti z lastnim pogonom thumb|right|EDA I, prvo letalo bratov Rusjan thumb|right|Bleriot XI

Najverjetneje je, da je prvo letalo, ki je letelo, izdelal Francoz Clement Ader. S svojim letalom Eole (po bogu vetra Eolu), ki je bilo podobno netopirju s štirikrakim propelerjem in ga je poganjal parni stroj, je poletel leta 1890, in izkušnje nadgradil z letalom Avion (od tod slovenska sopomenka avion za letalo), s katerim je na višini 20 metrov preletel 50 m, z nadaljnjimi modeli pa do 150 metrov.

Fédération Aéronautique Internationale (FAI), organizacija, ki postavlja standarde in hrani zapise o letalstvu, pojmuje lete bratov Wright leta 1903 kot prvi »vzdržen in nadzorovan let naprave, težje od zraka, z lastnim pogonom«. Do leta 1905 je bilo njuno letalo Wright Flyer III zmožno stabilno in nadzorovano leteti dlje časa. Brata Wright sta zasluge za odločitev in vztrajanje pri poskusih letenja pripisovala predvsem zgledu Otta Lilienthala.

Leta 1906 je Alberto Santos Dumont izvedel prvi polet brez pomoči katapultaWho designed and flew the first practical airplane? in je s tem, ko je preletel 220 m v manj kot 22 sekundah, postavil prvi svetovni rekord, ki ga je priznal Aéro-Club de France.Jones, Ernest. "Santos Dumont in France 1906–1916: The Very Earliest Early Birds." earlyaviators.com, 25 December 2006. Retrieved: 17.8.2009. Ta let je potrdila tudi FAI.Les vols du 14bis relatés au fil des éditions du journal l'illustration de 1906. The wording is: "cette prouesse est le premier vol au monde homologué par l'Aéro-Club de France et la toute jeune Fédération Aéronautique Internationale (FAI)."

Najzgodnejša oblika, ki je nakazala sodoben enokrilnik v vlečni konfiguraciji (motor in propeler spredaj, ki nato vlečeta letalo za seboj), je bilo letalo Bleriot VIII iz leta 1908. Imelo je premične repne površine, s pomočjo katerih je pilot nadzoroval smer in višino leta, in nadzor zavijanja s pomočjo upogibanja krila ali zakrilc, ki jih pilot upravlja s krmilno palico. Letalo je bilo pomemben predhodnik modela Bleriot XI, ki je poleti 1909 prvič preletelo Rokavski preliv.

Prva svetovna vojna je služila kot testni poligon za uporabo letala kot orožja. Letala so se izkazala v vlogi premičnih opazovalnic in bojnih strojev, ki sovražniku lahko povzročijo izgube. Najzgodnejšo znano zračno zmago s pomočjo sinhronizirane strojnice, ki je streljala skozi propeler lovskega letala, je leta 1915 dosegel nemški pilot Kurt Wintgens. Pojavijo se letalski asi; po številu sestreljenih letal je bil v prvi svetovni vojni najuspešnejši Manfred von Richthofen (po barvi letala znan tudi kot Rdeči baron). thumb|220x220px|Douglas DC-3, pogosto ocenjen kot eno najvplivnejših letal v zgodovini razvoja letalstva Po vojni se je letalska tehnologija razvijala dalje. Alcock in Brown sta v neprekinjenem poletu leta 1919 prvič prečkala Atlantik. Prvi mednarodni komercialni leti za transport pošte med ZDA in Kanado so se začeli istega leta. Billy Mitchell je v poskusih leta 1921 dokazal, da letalo lahko potopi bojno ladjo, in s tem nakazal dramatično spremembo v pomorskem bojevanju, do česar je nato v drugi svetovni vojni dejansko tudi prišlo.Reid, John Alden. "Bomb the Dread Noughts!" Air Classics, 2006. Začel se je uveljavljati tudi potniški promet na večje razdalje.

Letala so uporabljali na vseh bojiščih druge svetovne vojne. Bila so nujni sestavni del vseh vojaških strategij, tako nemškega Blitzkriega kot ameriških in japonskih ofenziv s pomočjo letalonosilk v vojni na Tihem oceanu.

Razvoj reaktivnih letal

Prvo reaktivno letalo, ki je poletelo izključno z novim tipom pogona, je bil leta 1939 nemški Heinkel He 178. Leta 1944 je v operativno rabo prišel nemški Messerschmitt Me 262, prvi reaktivni lovec na svetu. Oktobra 1947 je Bell X-1 postalo prvo letalo, ki je preseglo hitrost zvoka.Hallion, Richard, P. "The NACA, NASA, and the Supersonic-Hypersonic Frontier." NASA. Pridobljeno: 7. september 2011.

Prvi potniški reaktivec, de Havilland Comet, je bil zgrajen leta 1952. Po Cometovih začetnih težavah je poletelo letalo Boeing 707, prvo reaktivno potniško letalo v široki uporabi. Boeing 747 je bil največje potniško letalo od leta 1970, dokler mu leta 2005 primata ni prevzel Airbus A380.

Letala se lahko ločijo na različne načine: po namembnosti: športna in turistična, agrikulturna, potniška, gasilna, goščavska, poslovna, akrobatska, transportna, vojaška (lovska letala, bombniki, lovski bombniki, izvidniška, torpedna, strmoglavci); po načinu pridobivanja vzgona delimo letala na letala s trdnimi krili, na rotorska letala (helikopterji) in avtožiro; po načinu pogona: propelerski (letala z vijakom), reaktivni, pulzni, potisna cev; po postavitvi kril: zgornje-, rameno-, srednje- nizkokrilnik; po obliki kril: trapezno, delta, puščičasto krilo, samokrilnik (leteče krilo); po številu kril, eno-, dvo- in trokrilniki; po številu motorjev se delijo na eno-, dvo- in večmotorna letala; po površini za pristajanje: kopenska letala, vodna (hidroplani), ker lahko pristajajo na vodi; palubna letala (za uporabo na letalonosilkah), amfibijska - za pristajanje na kopnem in na vodi; po repu: eno in dvo repa; po velikosti trupa pri potniških letalih: ozkotrupna in širokotrupna letala; po dolžini potrebne vzetne/pristajalne steze: običajna, STOL (kratek vzlet/pristanek), VTOL (navpičen vzlet/pristanek) po hitrosti: hiperzvočna (Mach 4 do 10 in več), nadzvočna (Mach 1,5 do 3,5), transzvočna (hitrost okoli 1 Macha ali manjša), podzvočna; po posadki: s posadko in brezpilotna letala (UAV) in druge delitve.

Zgradba in delovanje thumb|right|Airbus A300 med pristajanjem; z izvečenimi pred- in zakrilci letalo zagotavlja velik vzgon in s tem zmanjšuje potrebno hitrost. Med običajnim letom krilca spravi nazaj v krilo, saj bi pri večji hitrosti ustvarjala preveč upora.

Letalo

Źródło i licencja