Župnija Borovnica je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Vrhnika, ki je del Nadškofije Ljubljana. Zgodovina Starodavna rimska naselbina Oglej, ustanovljena leta 181 pred Kristusom, se je vedno bolj uveljavljala kot trgovsko in vojaško središče. V njem je že zelo zgodaj delovala krščanska skupnost, ki se je razširila in okrepila po Milanskem ediktu leta 313, vendar je bilo mesto v času vpadov na severni del Apeninskega polotoka sredi 5. stoletja porušeno. Še bolj tragične posledice je imel razkol v oglejski Cerkvi leta 553 in odcep od Rima, ki je trajal vse do leta 700. Prav to je bilo vzrok, da je Oglej tako malo storil za širjenje krščanstva med slovanskimi prebivalci. Še največ so storili misijonarji iz benediktinskega samostana v Štivanu, ustanovljenega v 6. stoletju, vendar se je to spremenilo v času patriarha Pavlina II. (787-802) in njegovih naslednikov. Iz teh časov je pomembna letnica 811, ko je v sporu med oglejskim patriarhom Ursom in salzburškim nadškofom Arnom frankovski vladar Karel Veliki (768-814) razsodil, da se Karantanija cerkvenoupravno razdeli tako, da je Salzburgu pripadlo ozemlje severno, Ogleju pa južno od reke Drave. V oglejskem delu, južno od Drave, je patriarhat že leta 1040 ustanovil pražupnijo Cerknica, cerkvena organizacija na sedanjem slovenskem ozemlju pa je bila dokončno izoblikovana v času oglejskega patriarha Pelegrina I. (1128-1161). Ob nadaljnji cerkveno‑upravni delitvi je Borovnica pripadla vikariatu Preserje. Pomemben mejnik je bilo leto 1260, ko je Ulrik III. Spanheimski večji del ozemlja današnje borovniške župnije z ustanovno pogodbo podaril kartuziji Bistra. Leta 1396 je bilo kartuziji pridruženo še preostalo območje sedanje borovniške župnije, s čimer je celotno območje Borovnice prešlo pod upravni okvir bistriške kartuzije.
Leta 1632 je Preserje postalo župnija, Borovnica pa je ostala njena podružnica vse do leta 1758, ko je postala vikariat. Leta 1862 je bil vikariat povzdignjen v samostojno župnijo, z župnijsko cerkvijo sv. Marjete. Župnijske spominske plošče V župniji Borovnica so postavljene spominske plošče, na katerih so podatki župljanov iz okoliških vasi, ki so padli nasilne smrti na protikomunistični strani v letih 1942-1945. Skupno je na ploščah napisanih 110 imenSlovenski spominski odbor, Farne spominske plošče, Družina, Ljubljana, 1995.
Sakralni objekti slika cerkev kraj / naselje 1. cerkev sv. Marjetežupnijska cerkev Borovnica 2. cerkev sv. Miklavža podružnica Pako 3. cerkev sv. Janeza Krstnika podružnica Zabočevo 4. cerkev sv. Štefana podružnica Pokojišče
Na območju župnije stoji še mnogo kapelic, znamenj in križev.
Sklici
Viri
Glej tudi seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji
Borovnica Kategorija:Dekanija Vrhnika Kategorija:Borovnica