thumb|275px|Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severnega Saskatchevana blizu LaRonge, je primer pestrosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost ali biotska pestrost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji. Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Poenostavljeno gledano gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in raznolikost ekosistemov nekega območja.
Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz »bio« (iz grškega bios – življenje) in »diverziteta« (iz angleške diversity – raznovrstnost). Dobeseden prevod bi bil torej »raznovrstnost življenja«. V anglosaškem svetu pogosto govorijo o »biološki raznovrstnosti« (biological diversity), v slovenščini pa je priporočen izraz »biotska raznovrstnost«.
Je relativno nov pojem, ki so ga prvič uporabili šele leta 1986. Odtlej, še posebej pa po sprejetju konvencije o biotski raznovrstnosti v Riu de Janeiru leta 1992, se je število temeljnih raziskav na tem področju znatno povečalo, vzporedno pa so se zvrstile številne študije o ravnanju z biodiverziteto. Leto 2010 je bilo razglašeno za mednarodno leto biotske raznovrstnosti.
Biotska raznovrstnost s stališča človeka omogoča smotrno izrabo bioloških virov (za hrano, farmacevtska sredstva, turizem) in razumevanje pomena posameznih ekosistemov v biosferi. Hkrati pa je védenje o biodiverziteti pomembno, ker daje argumente za učinkovito varstvo narave.
Etimologija Izraz "biološka diverziteta" (ang. biological diversity) je prvi uporabil okoljevarstvenik Raymond F. Dasmann leta 1968 v knjigi A Different Kind of CountryDasmann, R. F. 1968. A Different Kind of Country. MacMillan Company, New York. ISBN 0-02-072810-7.. Izraz je bil široko sprejet šele po več kot desetletju, ko je leta 1980 prišel v splošno rabo v znanstveni in okoljski politiki. Thomas Lovejoy je v predgovoru knjige Conservation BiologyM. E. Soulé and B. A. Wilcox. 1980. Conservation Biology: An Evolutionary-Ecological Perspective. Sinauer Associates. Sunderland, Massachusetts. izraz vpeljal tudi v znanstveni skupnosti. Do takrat je bil v uporabi izraz "naravna pestrost" (ang. natural diversity), ki ga je vpeljala The Science Division of The Nature Conservancy v študiji leta 1975, "The Preservation of Natural Diversity".
Leta 1988 sta entomolog E. O. Wilson in F.M.Peter, po srečanju ameriškega državnega foruma v Washingtonu (National Forum on Biological Diversity, 1986) in pod pokroviteljstvom ameriške Državne akademije za znanost in umetnost in Ustanove Smithsonian, izdala zbornik BioDiversity,Edward O.Wilson, editor, Frances M.Peter, associate editor, Biodiversity, National Academy Press, March 1988 ISBN 0-309-03783-2 ; ISBN 0-309-03739-5 (pbk.), online edition Global Biodiversity Assessment. UNEP, 1995, Annex 6, Glossary. ISBN 0-521-56481-6, used as source by "Biodiversity", Glossary of terms related to the CBD , Belgian Clearing-House Mechanism. Retrieved 2006-04-26. ki je takoj postal prodajna uspešnica.
Ravni biotske raznovrstnosti thumb|250px|Nenavadna zrna koruze so izbrana, da povečajo raznovrstnost pridelka s selektivnim gojenjem domače koruze thumb|250px|Deževni gozdovi imajo največjo biodiverziteto ekosistemov na Zemlji Biotska raznovrstnost je bogastvo celotne biosfere, ki se odraža v genetski raznovrstnosti organizmov, v različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. Ker je biotska raznovrstnost kompleksna, se jo lahko razstavi na več enot – pri tem se izhaja iz koncepta hierarhične organizacije življenja od molekule do celotne biosfere.
Vrstna raznolikost
Vsaka vrsta živih bitij, ki jo je znanost prepoznala kot samostojno enoto, je označena z dvočlenskim znanstvenim imenom. Od leta 1753, ko je švedski naravoslovec Carl Linne prvič uporabil takšen sistem poimenovanja, se je nabralo več kot milijon in pol vrstnih imen. Vrstna diverziteta po Zemlji ni enakomerno razporejena. Za nekatera območja je značilna posebno velika koncentracija vrst. Takšnim območjem pravimo vroče točke biodiverzitete Vrstno diverziteto izražamo kot število vrst na enoto površine.
Genetska raznolikost
Vsako živo bitje nosi v svoji DNK informacije, ki ga določajo kot posameznika (barva, vedenjski odziv ...). Segmentu DNK, ki kodira določeno lastnost, pravimo gen. Število genov v jedru je različno – bakterije jih imajo približno 1000, hišna miš pa približno 100.000. Ta celotna informacija se nahaja v vsakem celičnem jedru, celic pa ima povprečen sesalec več sto milijard. Genska pestrost zagotavlja ustrezno informacijo za delovanje življenja na vseh višjih ravneh od celice in osebka do ekosistemov in celotne biosfere.
Ekosistemska raznolikost
Organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo ekosistem. Živa bitja zunaj ekosistemov ne morejo preživeti. Če uničimo ekosistem, bodo propadle tudi vrste. Če uničujemo vrste, ki gradijo ekosistem, s tem uničimo tudi sam ekosistem.
Molekulska raznolikost
Leta 2003 je Anthony Campbell iz Univerze Cardiff v VB določil še četrti nivo: molekularno raznolikost.
Biotska raznovrstnost skozi čas – evolucija thumb|right|250px|Diverziteta morskih fosilov med fanerozoikom thumb|250px|Na navpični osi je odstotek izumrtja rodov, na vodoravni pa čas v milijonih let Danes živeče vrste so verjetno samo med 2 in 4 % bitij, ki so kdaj koli živela na Zemlji. Današnja biotska raznovrstnost je rezultat več milijonov let razvoja različnih življenjskih oblik. Po podatkih IUCN (2000) je okoli 11.000 vrst pred izumrtjem, za 816 taksonov pa je izumrtje v zadnjih desetletjih tudi dokazano.
Zgodovina biotske raznovrstnosti v fanerozoiku (zadnjih 540 milijonov let) se začne s hitro rastjo med kambrijsko eksplozijo – obdobje, v katerem se najprej pojavi skoraj vsako deblo večceličnih organizmov. V naslednjih 400 milijonih letih je raznolikost nevretenčarjev le malo napredovala, raznolikost vretenčarjev pa je rasla eksponentno. Ta dramatičen porast raznolikosti je zaznamovalo periodično, veliko zmanjšanje raznolikosti v razmeroma kratkem času, imenovano kot množično izumiranje. Do velikega množičnega izumiranja je prišlo, ko so v karbonu propadli pragozdovi. Proces zajame več taksonomsko različnih skupin. Najobsežnejše je bilo množično izumrtje v obdobju trias-perm, pred 251 milijoni leti. Vretenčarji so potrebovali 30 milijonov let, da si opomogli od tega dogodka. Zgodnjekredno izumiranje, v katerem so izginili dinozavri, je bilo glede na število izumrlih družin, razmeroma majhno.
Fosilni ostanki kažejo, da je v zadnjih nekaj milijonih letih prišlo do največje biotske raznovrstnosti v zgodovini. Vendar pa vsi znanstveniki ne potrjujejo takšnega pogleda, ker so podatki o ohranjenih fosilih nezanesljivi. Nekateri znanstveniki verjamejo, da današnja biotska raznovrstnost ni dosti drugačna od biotske raznovrstnosti pred 300 milijoni leti, medtem ko nekateri drugi menijo, da raznolikost fosilov odraža raznolikost življenja. Ocene sedanje svetovne makroskopske raznolikosti živalskih vrst variira od 2-10 milijonov, z najboljšo približno oceno 13-14 milijonov, velika večina katerih je členonožcev. Videti je, da se raznovrstnost nenehno povečuje v odsotnosti naravne selekcije.
Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti Aristotel (3. stol. pr. n. št.) v svojem delu Zgodovina živih bitij (Historia Animalium) omenja 520 živalskih vrst, Linnaeus (18. stol) jih navaja nekaj čez 4000. Danes se ocene o številu različnih vrst organizmov razhajajo – prevladuje mnenje, da je znanih in opisanih vrst okoli 1,75 milijona, vendar je to le manjši del. Ocenjujejo, da ni raziskanih več kot 10-15 % dejanskega števila, medtem ko nekateri menijo celo, da je ugotovljenih komaj 1-3 % vrst. Vedno več ocen se giblje okoli številke 14 milijonov vrst.
Stanje raziskanosti biotske raznovrstnosti v Sloveniji Posebnost biotske raznovrstnosti v Sloveniji se kaže v sorazmerno velikem številu rastlinskih in živalskih vrst, različnih ekosistemov na majhni površini (20.254 km²). Evidentiranih je bilo okoli 22.000 vrst, ki naj bi živele na tem območju. Ocenjeno število vrst pa se giblje med 50.000 in 120.000. + Ocenjeni podatki o biotski raznovrstnosti na svetu in podatki, zbrani za Slovenijo, po Mršiću, 1997, in popravljeni po Sketu, 1997 Taksonomska skupinaSkupine so različne taksonomske ravni, nekatere so umetne (latinsko ime v narekovajih); nekatere manjše skupine, ki v Sloveniji niso zastopane, so izpuščene. Št. vrst na ZemljiSlovenija-kopnoZdružuje kopno in celinske vode.Slovenija-morjeStanje raziskanosti1=slabo (maloštevilni podatki), 2=zadovoljivo (verjetno ugotovljenih ½ prisotnih vrst), 3=dobro (ugotovljenih 50-90% vrst), 4=zelo dobro ali odlično (znane skoraj vse vrste); ?=ni podatkov bakterije(Bacteria+Archebacteria) 4670 ??1 modrozelene cepljivke (Cyanobacteria)Cyanobacteria spada med Bacteria. 30883 *alge* ("Phycobionta") 29.90010501783 glive ("Mycota") 64.120Ocenjeno št. vrst po WCMC je blizu 1,5 milijona.300?2 *lišaji* ("Lichenes") 20.000600?2 mahovi (Bryophyta) 11.96075504 praprotnice (Pteridophyta) 96507504 cvetnice (Spermatophyta) 250.0003100?4 praživali ("Protozoa") 31.9009451 spužve (Porifera)60004553 ožigalkarji (Cnidaria) 15.0007823 čaškarji (Kamptozoa) 150031 ploski črvi (Plathelminthes) 15.000280302 valjsti črvi (Nemathelminthes) 24.600165101 nitkarji (Nemertina) 950111 mehkužci (Mollusca) 50.000720953 pršivci (Sipunculida) 320032 kolobarniki (Annelida) 18.7401804702 nožičniki (Tardigrada) 53050?2 krempljičarji (Onychophora) 7000- pajkovci (Arachnida) 73.730975?2 morski pajki (Pycnogonida 10000?1 raki (Crustacea) 55.3603003053 stonoge (Myriapoda) 13.16024003 žuželke (Insecta) 850.00010.130?2 iglokožci (Echinodermata) 67000354 mahovnjaki (Bryozoa) 50008?1 plaščarji (Tunicata) 30000553 ščetinočeljustnice (Chaetognatha) 110073 obloustke (Cyclostomata) 73313 ribe (Pisces) 21.650951054 dvoživke (Amphibia) 40152004 plazilci (Reptilia) 59552233 ptice (Aves) 909036004 sesalci (Mammalia) 42157544 SKUPAJ okoli 1.800.000okoli 19.5301495 Bogastvo vrst Slovenije je najbolj izrazito zaradi majhnosti. Tako je npr. po številu višjih rastlin najbogatejša država Brazilija s 55.000 znanimi vrstami, vendar je 420-krat večja kot Slovenija s 3.100 vrstami. Glede na geografsko širino so med evropskimi državami s Slovenijo najbolj primerljiva Francija s 4.200 vrstami cvetnic, ki pa je 25-krat večja kot Slovenija, Italija (5.500; 15x), Hrvaška (2.800, 2,6x) in Romunija (3.200 vrst, 12x večja).
Pomembnost biotske raznovrstnosti
Biotska raznolikost je pomembna iz različnih razlogov. Je intrizična vrednota, kar pomeni, da se nanaša na etično prepričanje, da je biotska raznolikost vrednota sama po sebi in ne zaradi nečesa ali nekoga. Težko jo je določiti in opisati, saj vsebuje etične in filozofske dimenzije odnosa med naravo in družbo. Ker je to naravna danost, le-to pomeni, da je ne smemo izrabljati brez ustreznega moralnega razloga, ki odtehta slabost dejanja.
Biotska raznovrstnost je temelj življenja človeštva na Zemlji, saj uravnava delovanje ekosistemov, uravnava sestavo atmosfere (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom), pretvarjanje sončeve energije v kemično (hrana), itd. Ima tudi neposredne uporabne koristi kot je rast lesa in plodovi rastlin. Delujoči ekosistemi omogočajo zaščito tal pred spiranjem, samočistilno funkcijo voda, ... Prav tako pa človek potrebuje stik z ohranjeno naravo za vzpostavljanje psihičnega in fizičnega ravnovesja.
Eksistenčni pomen Človek je sestavni del bioloških sistemov na Zemlji in je popolnom odvisen od delovanja ekosistemov, predvsem od: uravnavanja sestave atmosfere (razmerje med kisikom in ogljikovim dioksidom) ozonske plasti v stratosferi (zadrževanje sevanja) primarne produkcije (rastline pretvarjajo sončevo energijo v kemično – v hrano) podnebnih sprememb.