Občina Zagorje ob Savi je ena od občin v Zasavju v Republiki Sloveniji. Na jugu meji na občino Litija, na zahodu na Moravče, na severozahodu na Lukovico, na severu na Kamnik in Vransko, na severovzhodu na Tabor, na vzhodu na Trbovlje, ter na jugovzhodu na Radeče.
Središče občine je daleč največje naselje (mesto) Zagorje ob Savi, večji naselji (nad 1000 prebivalci) sta še Kisovec in Izlake. Večina ozemlja občine leži na levem bregu Save, samo KS Podkum, ki je ozemeljsko skoraj "odtrgana" od njega, je na desnem.
Naselja v občini Blodnik, Borje pri Mlinšah, Borje, Borovak pri Podkumu, Brezje, Breznik, Briše, Dobrljevo, Dolenja vas, Dolgo Brdo pri Mlinšah, Družina, Čemšenik, Čolnišče, Golče, Gorenja vas, Hrastnik pri Trojanah, Izlake, Jablana, Jarše, Jelenk, Jelševica, Jesenovo, Kandrše, Kisovec, Kolk, Kolovrat, Konjšica, Kostrevnica, Kotredež, Log pri Mlinšah, Loke pri Zagorju, Mali Kum, Medija, Mlinše, Mošenik, Orehovica, Osredek, Padež, Podkraj pri Zagorju, Podkum, Podlipovica, Polšina, Potoška vas, Požarje, Prapreče, Ravenska vas, Ravne pri Mlinšah, Razbor pri Čemšeniku, Razpotje, Rodež, Rove, Rovišče, Rtiče, Ržiše, Selo pri Zagorju, Senožeti, Sopota, Šemnik, Šentgotard, Šentlambert, Šklendrovec, Tirna, Vidrga, Vine, Vrh pri Mlinšah, Vrh, Vrhe, Zabava, Zabreznik, Zagorje ob Savi, Zavine, Zgornji Prhovec, Znojile, Žvarulje
Občina je upravno razdeljena na 12 krajevnih skupnosti:
Jože Marn, v središču Zagorja ob Savi, Rudnik - Toplice, severni del Zagorja ob Savi Podkum, desni breg Save Ravenska vas, Franc Farčnik, širše območje mesta Zagorje, Kotredež, Čemšenik, Šentgotard, Izlake, Mlinše-Kolovrat, Kisovec-Loke, Šentlambert, Tirna.
Zgodovinski razvoj občine O občinah na slovenskem ozemlju lahko govorimo od leta 1849 dalje. Takrat je bil prvič sprejet Zakon o občinah. Je neposredni produkt revolucijskega leta 1848. Še pred tem je bila oblast zelo razdrobljena. Začelo se je z zemljiškimi gospostvi, nato so se izoblikovale dežele, katerim je poveljeval deželni knez. Ponekod so imeli oblast stanovi, ki pa so svojo moč počasi izgubili. Absolutni vladar je postal cesar, ki je bil vladar tudi našim slovenskim prednikom. V času francoske oblasti so bile Ilirske province razdeljene na komune. Vsaka komuna naj bi imela od 2000 do 2500 prebivalcev, v izrednih primerih lahko tudi manj. Cesar Franc Jožef je s cesarkim patentom 4. aprila 1849 izdal oktroirano marčno ustavo, v kateri so bile zapisane tudi pravice občin. Občine so tako postale temelj nove upravne ureditve. Občine so bile del okrajev, v temm primeru je bilo Zagorje del litijskega okraja. Na Kranjskem, kamor upravno spada tudi Zagorje, je bilo leta 1855 501 občina in skoraj pol milijona prebivalcev. Podrobneje je spadala pod okraj Litija, v katerem je bilo vsega skupaj 15 občin (od tega jih sedem oblikuje sedanjo površino občine Zagorje ob Savi). 1866 se je število občin na Kranjskem zmanjšalo na 348. Cel upravni okraj Litija je bil razdeljen na 17 sodnih okrajev.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 107.
Po koncu prve svetovne vojne, se stanje glede upravne razdelitve v Sloveniji ni bistveno spreminjalo. Ostalo je isto število občin, kot so bile tudi že v obdobju avstro-ogrske monarhije. Število občin je znašalo kar 1073. Zagorje je takrat spadalo pod politični okraj Litija, ki je bilo razdeljeno na 41 občin. Občina Zagorje je takrat štela 3.987 občanov.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 186. Leta 1931 je litijski okraj štel 40 občin. Občina je sicer imela ob štetju prebivalstva 31. marca 1931 4227 občanov.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 226. Po Zakonu o občinahSlužbeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 73, Ljubljana, 12. 9. 1934. iz leta 1933 je bila občina Zagorje pripadnica litijskega sreza. Občino so sestavljale štiri občine iz prejšnje zakonodaje (Zagorje, Ržišče, Kolovrat, Kotredež) in deli Trojan, Izlak ter vzhodni del Podlipovice.Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 234. Po vsej Sloveniji se je število občin zmanjšalo, a je obratno sorazmerno seveda prišlo do povečanja v številu prebivalcev posamezne občine (po zakonu je morala imeti vsaka občina vsaj 3.000 prebivalcev, lahko pa jih je imela tudi manj, če so razmere tako zahtevale), kot po njihovi površini tistih občin, ki so po zakonu obveljale. Do manjših sprememb zakona je prišlo leta 1935 oz. 1936. Kar se tiče občine Zagorje, ni prepoznati vidnejših sprememb. Manjša sprememba je bila le »samostojnost« Dolenje vasi, ki je pred tem spadala pod naselje Toplice.Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine, št. 10, Ljubljana, 2. 2. 1935. Še vedno pa je spadala pod zagorsko občino. Do izbruha vojne na slovenskih tleh, se stanje glede Občine Zagorje ni več spreminjalo.
Nemški okupator je ob zasedbi slovenskega ozemlja izdal uradni list z imenom Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark. Z zakonom 20. junija 1941 pod imenom Verordnung über die gebietliche Gliederung der Untersteiermark in Land- und Stadtkreise (št. 25) je svoje območje razdelil na upravne enote. Zagorje ali Sagor (včasih tudi Edlingen), je bilo umeščeno v okraj Trbovlje (Trifail). Cel okraj je sestavljalo deset političnih in 11 katastrskih občin. Čez slaba dva meseca se je z zakonom Verordnung über Eingemeindungen in den Landkreisen der Untersteiermark vom 15. August 1941 (št. 38) rahlo spremenil obseg takratne občine. Dodan ji je bil večji del občine Trojane (razen Zaplanine in zahodni del katastrske občine Trojane) in celotno območje občine Mlinše. Te priključitve se je utemeljevalo z razlogom bolšje možnosti razvoja območji, ki jih je ta zakon doletel. Čez dober mesec dni se je stanje ponovno spremenilo. V veljavo je prišel zakon Verordnung über die gebietliche Gliederung der Untersteiermark vom 20. September 1941. Zagorje se tu že omenja kot Edlingen in je bilo del trboveljskega okraja. Cel okraj je sicer zaobjemal deset občin.Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark, št. 26, Marburg, 20. 6. 1941. Med samo vojno se to območje upravno ni več spreminjalo.
8. septembra 1945 je bil v Uradnem listu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 33, objavljen Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je odpravil okupatorjevo medvojno upravna razdelitev. Slovenija je bila v tem zakonu razdeljena na pet okrožji, ta pa še dodatno na okraje. Občina Zagorje je prišla pod celjsko okrožje, okraj Trbovlje. V uradnem listu je bil trboveljski okraj razdeljen takole: 7. Trbovlje, ki obsegajo naslednje kraje: Bevško, Breg, Ceče, Cemšenik, Dobovec, Dol pri Hrastniku, Dole pri Litiji, Gabersko, Hrastnik, Izlake, Kisovec-Loke, Klek, Kolovrat, Kotredež, Krnice-Kovk, Loka, Marno, Mlinše, Polšnik, Prapretno, Radeče, Razbor, Rimske Toplice, Sv. Jedert, Sv. Jurij pod Kumom, Sv. Urh, Št. Gotard, Št. Lambert, Trbovlje, Turje, Zagorje, Zidani most.Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 33, Ljubljana, 8. 9. 1945. Zakon o delni spremembi Zakona o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je bil izdan marca 1946, občino Zagorje ob Savi ni prizadelo, prav tako ne trbovljskega okraja. Aprila istega leta je bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije. Samemu kraju so po zakonu pripadale tri katastrske občine (Zagorje, Kotredež in Potoška vas), v teh pa je bilo 11 naselji.Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 26, Ljubljana, 3. 4. 1946. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije iz septembra 1946 so bile Zagorju ponovno dodeljene tri katastrske občine, le da so Loke zamenjale Kotredež, ki je postalo samostojen kraj. Zagorju je tako po novem pripadalo šest naselji.Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 62, Ljubljana, 14. 9. 1946. Več sprememb se je zgodilo leta 1952 in sicer z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine. Ta je bil objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije 19. aprila 1952 pod številko 11. Kot že samo ime zakona pove, so bile na novo ustanovljene občine. Zagorju ob Savi je bil dodeljen status mestne občine. V okraju Trbovlje je bilo vseh občin takrat 13, od tega so si občine Trbovlje, Radeče in Hrastnik prav tako lastile naziv mestne občine. Od teh 13-ih občin v današnji obseg občine Zagorje ob Savi spada sedem občin, od tega ena le delno.Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 11, Ljubljana, 18. 4. 1952. 1955 je bil izdan Zakon o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji, ki je bil 30. junija 1955 objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, št. 24. Slovenija je bila razdeljena na 11 okrajev in 130 občin. Občini Zagorje je bilo (vsaj delno) dodeljeno ozemlje sedmih prejšnjih občin. Tudi sam okraj Trbovlje se je povečal po obsegu, a zmanjšal po številu občin, iz 13 na osem. Po novem je segal vse do meje s Hrvaško in vključeval celotno Posavje. Občina Zagorje ob Savi je zaobjemala samo mesto Zagorje, poleg tega pa še 18 katastrskih občin, v teh pa je bilo 77 naselji,Uradni list Ljudske republike Slovenije, št. 24,Ljubljana, 30. 6. 1955. kar je le eden manj od današnjega števila naselji v občini. V naslednjih letih se je število okrajev in občin postopoma zmanjševalo. Tako se je število okrajev iz 11 zmanjšalo na osem. Med drugim je bil ukinjen tudi okraj Trbovlje. Tri občine ki se sestavljajo današnjo statistično regijo Zasavje, torej Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, so bile priključene ljubljanskemu okraju. Leta 1964 se je število okrajev ponovno zmanjšalo, tokrat na le štiri (Maribor, Koper, Ljubljana, Celje). Zagorje je ostalo v ljubljanskem. To je določal Zakona o območjih okrajev in občin v Socialistični republiki Sloveniji. Ustava iz leta 1974 je kot enega izmed temeljev samoupravljanja določala krajevne skupnosti. Sicer je bil status teh določen že v prejšnji ustavi. Občani so imeli pravico do kreiranja krajevne skupnosti, če so videli potrebo po tej. V občini Zagorje se je izoblikovalo 12 krajevnih skupnosti (Čemšenik, Izlake, Kotredež, Loke - Kisovec, Mlinše - Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Rudnik - Toplice, Selo, Senožeti - Tirna, Šentgotard, Zagorje - Center).Grafenauer, Božo. Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture. Maribor: Pravna fakulteta, 2000, 345. Danes je krajevnih skupnosti v občini Zagorje 13 (Jože Marn, Rudnik - Toplice, Franc Farčnik, Čemšenik, Izlake, Kisovec - Loke, Kotredež, Mlinše - Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Šentlambert, Tirna, Šentgotard).http://www.zagorje.si/podrocje.aspx?id=24 V zadnjih letih skupne države je bilo v Sloveniji 62 občin.