thumb|Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus [pápirus ali papírus] je material, podoben debelemu papirju, ki se je v antiki uporabljal za pisanje. Njegova uporaba je bila najprej zabeležena v Egiptu (že v času prve dinastije), saj je rastlina papirus nekoč obilno uspevala v delti Nila. Papirus so izdelovali iz sredice rastline Cyperus papyrus (papirusni šaš), ki spada med močvirske rastline iz družine ostričevk ((Cyperaceae)).
Izraz papirus se lahko nanaša tudi na dokument, zapisan na listih tega materiala, ki so bili zlepljeni drug ob drugega in zviti v zvitek – zgodnjo obliko knjige.
Papirus so uporabljali tudi po vsem Sredozemlju. Stari Egipčani ga niso uporabljali le kot podlago za pisanje, temveč tudi za izdelavo različnih predmetov, kot so čolni iz trsja, preproge, vrvi, sandali in košare.
Zgodovina Papirus so prvič izdelovali v Egiptu že v 3. tisočletju pred našim štetjem.Houston, Keith, The Book: A Cover-to-Cover Exploration of the Most Powerful Object of our Time, W. W. Norton & Company, 2016, pp. 4–8 excerpt H. Idris Bell and T.C. Skeat, 1935. "Papyrus and its uses" (British Museum pamphlet). Najzgodnejši arheološki dokazi o papirusu so bili izkopani leta 2012 in 2013 v Vadi al-Jarfu, staroegipčanskem pristanišču na obali Rdečega morja. Ti dokumenti, Mererjev dnevnik, izvirajo iz ok. 2560–2550 pr. n. št. (konec vladavine Keopsa). Zvitki papirusa opisujejo zadnja leta gradnje Velike piramide v Gizi.
Več tisočletij je bil papirus običajno zvit v zvitke kot oblika shranjevanja. Toda na neki točki pozno v svoji zgodovini so papirus začeli zbirati skupaj v obliki kodeksov, podobnih sodobnim knjigam. To je morda posnemalo knjižno obliko kodeksov, ustvarjenih s pergamentom. Zgodnjekrščanski pisci so kmalu prevzeli obliko kodeksa, v grško-rimskem svetu pa je postalo običajno rezanje listov iz zvitkov papirusa za oblikovanje kodeksov. Kodeksi so bili izboljšava papirusnega zvitka, saj papirus ni bil dovolj upogljiv, da bi ga lahko zložili, ne da bi počil. Dolg zvitek je bil potreben za ustvarjanje obsežnih besedil. Papirus je imel to prednost, da je bil razmeroma poceni in ga je bilo enostavno izdelati, vendar je bil krhek in dovzeten za vlago in pretirano suhost. Razen če papirus ni bil popolne kakovosti, je bila pisalna površina nepravilna in obseg medijev, ki jih je bilo mogoče uporabiti, je bil prav tako omejen.
Papirus je v zahodni Aziji in Evropi postopoma prehitela konkurenčna pisalna površina, ki je postala vse pomembnejša, poznana kot pergament in je bila izdelana iz živalskih kož. Do začetka 4. stoletja našega štetja so najpomembnejše knjige začeli izdelovati na pergamentu, dela, vredna ohranitve, pa so prenašali s papirusa na pergament. Pergament je imel pomembne prednosti pred papirusom, vključno z večjo obstojnostjo v vlažnem podnebju in boljšo možnostjo pisanja na obe strani površine. Glavna prednost papirusa je bila njegova cenejša surovina: rastlino papirusa je enostavno gojiti v primernem podnebju in proizvede več materiala za pisanje kot živalske kože (za izdelavo najdražjih knjig, izdelanih iz fetalnega pergamenta, bi bilo potrebnih do desetine govejih fetusov). Ko pa so se trgovske mreže zmanjšale, je postala dostopnost papirusa zunaj dosega rastline papirusa omejena in tako je izgubil svojo stroškovno prednost.
Papirus se je nazadnje pojavil v merovinški pisarni z dokumentom iz leta 692 n. št., čeprav so ga v Galiji poznali do sredine naslednjega stoletja. Zadnji določeni datumi za uporabo papirusa v Evropi so 1057 za papeški odlok (običajno konservativen, vse papeške bule so bile na papirusu do 1022), pod papežem Viktorjem II.David Diringer, The Book before Printing: Ancient, Medieval and Oriental, Dover Publications, New York 1982, p. 166. in 1087 za arabski dokument. Njegova uporaba v Egiptu se je nadaljevala, dokler ga ni nadomestil cenejši papir, ki ga je uvedel islamski svet. Do 12. stoletja sta bila v Bizantinskem cesarstvu v uporabi pergament in papir, vendar je bil papirus še vedno možnost.Bompaire, Jacques and Jean Irigoin. La paleographie grecque et byzantine, Centre National de la Recherche Scientifique, 1977, 389 n. 6, cited in Alice-Mary Talbot (ed.). Holy women of Byzantium, Dumbarton Oaks, 1996, p. 227. .
Do sredine 19. stoletja so bili znani le nekateri osamljeni dokumenti, napisani na papirusu, ki so jih muzeji preprosto kazali kot zanimivost. Niso vsebovali literarnih del.Frederic G. Kenyon, Palaeography of Greek papyri (Oxford, Clarendon Press, 1899), p. 1. Prvo sodobno odkritje zvitkov papirusa je bilo v Herculaneumu leta 1752. Do takrat je bilo edinih znanih papirusov nekaj ohranjenih iz srednjega veka.Frederic G. Kenyon, Palaeography of Greek papyri (Oxford, Clarendon Press, 1899), p. 3. Znanstvene raziskave so se začele z nizozemskim zgodovinarjem Casparjem Jacobom Christiaanom Reuvensom (1793–1835). Pisal je o vsebini Leydenskega papirusa, objavljenega leta 1830. Za prvo objavo je zaslužen britanski učenjak Charles Wycliffe Goodwin (1817–1878), ki je za Cambridge Antiquarian Society objavil enega od papirusov Graecae Magicae V, prevedenega v angleščino s komentarjem leta 1853.
Različna kakovost Papirus je bil izdelan v različnih kvalitetah in cenah. Plinij starejši in Izidor Seviljski sta opisala šest različic papirusa, ki so se takrat prodajali na rimskem trgu. Ti so bili razvrščeni po kakovosti glede na to, kako fina, čvrsta, bela in gladka je bila pisalna površina. Razredi so segali od superfine Augustan, ki je bil izdelan v listih s širino 13 števk (10 palcev), do najcenejšega in najbolj grobega, širokega šest števk (štiri inče). Materiali, ki so veljali za neuporabne za pisanje ali manj kot šest števk, so veljali za komercialno kakovost in so bili prilepljeni od roba do roba, da bi se uporabljali samo za zavijanje. Izdelava Iz stržena trstike so narezali trakove, jih preložili pravokotno, z ozirom na smer rasti vlaken. Preložene plasti so tolkli s tolkači, da so povečali iztok soka. Površino so gladili s kamnitimi likali in nato papiruse sušili v senci.
Sklici
Zunanje povezave
Leuven Homepage of Papyrus Collections Ancient Egyptian Papyrus – Aldokkan Yale Papyrus Collection Database at the Beinecke Rare Book and Manuscript Library at Yale University Lund University Library Papyrus Collection
Kategorija:Papir