Ribadedeva (, , ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali Kantabrijskega morja, na meji Kantabrije, približno 133 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na morje, na severozahodu na Llanes, na jugu na Peñamellero Bajo in na vzhodu v Val de San Vicente (v Kantabriji). Središče občine je v Colombresu.
Zgodovina O prisotnosti pračloveka pričajo jamske slike, ki so jih odkrili v jami Pindal pri Pimiangu, ki upodabljajo zobre, konje, jelene, ribe in tudi mamute. V epipaleolitiku, ki je bil med 8000 in 6000 pred Kristusom, so že bila človeška naselja, katerih ostanke so odkrili v Las Covariellasu, Tini in Troníi, kjer so našle najdbe, ki pričajo o pokopih. Tudi so gomilna grobišča iz neolitika. V bronasti in železni dobi so živela morda kantabrska plemena na območju, čeprav ni nobenih najdb iz tega obdobja. V starem veku so tudi tukaj potekali boji med Rimljani in Kelti (kantabrijske vojne).
V 10. stoletju že je omenjena cerkev v Piamangu, kjer je bilo tudi grobišče. Ribadedeva se pojavi prvič 1157 v listinah. 1230 jo je Ferdinand III. Kastiljski priključil h Kastiliji in je bila samo 1833 nazaj priključena k Asturiji. Kljub temu so občani ohranili stike z Asturijo (zlasti v gospodarstvu in trgovini) in dejansko nikoli niso se pomešali s Kastilijo.
V 16. stoletju je bilo nezakonito pristanišče v La Franci, kjer je bilo tudi tihotapljenje, kar je povzročalo spore z občino Llanes.
V španski državljanski vojni so asturijski odporniki pod vodstvom generala Francisca Ballesterosa pri Ribadedevi postavili obrambno črto, ki jo je prebila vojska francoskega generala Jean Pierre-a Boneta. V karlističnih vojnah so rojalistične vojske zasedle občino.
V sredi 19. stoletja je bilo veliko izseljevanje iz Ribadedeve v Ameriko, medtem ko so se nekateri občani izselili v Andaluzijo. V začetku 20. stoletja je bila izgrajena železniška proga, ki je šla iz Asturije v kantabrijsko prestolnico Santander. V La Franci je bilo ustanovljeno kopališče, v Andinasu pa toplice. V okviru industrializacije so ustanovili šest mlinov, dve kovačnici, sirarno, maslarno, opekarno, tovarno ploščic, elektrarno in tovarno osvežilnih pijač.
V španski državljanski vojni so obvladovali občino najprej republikanci do septembra 1937, ko so vkorakale nacionalistične vojske. Po vojni je bila kriza v gospodarstvu občine, kar je povzročalo ponovno izseljevanje v Švico, Nemčijo, Francijo in Belgijo.
Geografija Občina se nahaja na kraškem območju. Tla je sestavljena iz mezozoiškega peščenjaka v Pimiangu. Na gorovju Sierra de Tina je pogost rdeči peščenjak in apnenec. Rude, ki se pojavijo v Ribadedevi, so mangan, železo, svinec in cink.
Reka Cabra, ki izvira iz gorovja Sierra del Cuera, je meja med Ribadedevo in Llanesem ter se izvliva pri Santiustetu v Kantabrijsko morje. Reka Deva je meja med občino in Kantabrijo. Ta reka je bogata z lososi in postrvmi.
Podnebje je deloma zmerno, deloma oceansko in deževno. Od morja pogosto prihaja megla.
Gospodarstvo 45 % prebivalstva je zaposleno v kmetijstvu, kjer je glavna panoga živinoreja, ki osredotoči na proizvodnjo mleka. Pomemben je ribolov v Tinamayorju, kjer je tudi ribolovno pristanišče.
17 % deluje v gradbeni industriji in v mlekarni, ki je v El Peralu.
Postopoma se poveča pomen storitvenega sektorja, kjer je zaposleno več kot 37 % prebivalstva. Infrastruktura občine je ugodna in ustrezna turizmu.
Kultura Cistercijanska cerkev v Tini (iz 13. stoletja) Cerkev Marije Device v Colombresu (zgrajena na koncu 19. stoletja) Stolp Noriega iz 13. stoletja
Galerija
Sklici
Kategorija:Občine v Asturiji