Peñamellera Alta (, , ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na vzhodnem robu vzhodne Asturije, na meji Kantabrije, približno 134 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na zahodu meji na Cabrales, na severu na Llanes, na vzhodu na Peñamellero Bajo in na jugu na Tresviso (v Kantabriji). Središče občine je v Allesu. Peñamellera Alta se je 1869 osamosvojila od sosednje Peñamellere Baje. Med 1230 in 1833 sta obe občini pripadali Kantabriji.
Zgodovina Arheologi so 1971 odkrili jamske slike iz paleolitika v jamah v Coimbreju, Traúnu, Suboresu in Llonínu, upodabljajo različne živali kot konje, jelene in zobre ter tudi ženske. Slike so vpisane po Unescu v seznam svetovne dediščine. (glej: Jame Altamira in paleolitska jamska umetnost severne Španije) V La Portilli, ob vznožju gore Turbine so odkrili ostanke keramičnih posod in gomilno grobišče iz neolitika. V Trescaresu so odkrili konico sulice iz bronaste dobe in različne snovi iz istega obdobja v Llonínu in Coimbreju. Ni nobenih najdb iz rimljanskega obdobja.
V San Pedru de Plecín so ruševine srednjeveške cerkvi, ki je obstajala verjetno v zgodnjem obdobju Asturijske kraljevine. Peñamellera je bila prvič omenjena 1032, ko so jo zamenjali grofi Piniola in Aldonze za druga zemljišča, ki jih je daroval leonski kralj Bermudo III. Ferdinand II. Leonski je priključil Peñamellero in nekaj bližnjih krajev h Kantabriji. Peñamellera je 1340 dobila samoupravne pravice od kralja Alfonza XI. Kastiljskega. V tem času je bilo omenjeno, da se kraj deli na dva dela, na zgornjo (Alta) in spodnjo (Baja) občino. Med 1514 in 1522 je pripadala kantabrijski občini San Vicente de la Barquera. Karel II. Španski je dal občini nove predpravice, tako so se občani osvobodili tistih davkov, ki jih je bilo obvezno plačati za prodajo goved, ker se je gospodarstvo Peñamellere temeljilo na živinoreji. Središče občine je bilo takrat v Abándamesu. V španski vojni za neodvisnost so Francozi dvakrat zasedli občino (1809 in 1810). 1833 so nazaj priključili Peñamellero k Asturiji. 1869 je bila razdeljena na Peñamellero Alto in Peñamellero Bajo. Alles je postal središče občine Peñamellere Alte.
V španski državljanski vojni so potekali krvavi boji v dolinah občine. 10. septembra 1937 so vkorakale nacionalistične čete Navare, ki jih je podpirala nemška Legija Kondor, enota Luftwaffeja, ki je bombardirala okolico. Po vojni so se republikanski gverilci borili naprej proti Francovi diktaturi, ki so se skrili na gorah Picosa de Europa. Izseljevanje v začetku 20. stoletja je manj prizadelo občino. Največ ljudi je zapustilo Peñamellero Alto v 50. in 60. 20. stoletja. 1930 je bilo še skoraj 2500 ljudi v občini, danes jih je komaj 500.
Geografija Občina se nahaja na območju gorovja Sierra de Cuera. Tudi je v bližini Picos de Europa, ki je meja med Peñamellero Alto in Kantabrijo. Najvišji vrh je Tajadura (1446 m). Površina se deli na tri dele: prvi je okolica gorovja Andara ob vznožju vrha Picos de Europa. Drugi je osrednji del doline Cares. Tretji del je pokrajina ob gorovju Sierra del Cuera, med Rozagásem in Llonínom. Območje občine deloma pripada Narodnemu parku Sierra del Cuera.
Več rek teče skozi občino, na primer Jana, Rubo, Los Molinos, Besnes, Candaliega, Molinuca ali Cares. Reke imajo postrvi na pretek. Pomembna vrsta je še losos, ki je osnovna sestavina nekaj lokalnih jedi. Nekoč so živeli v občini kantabrijski medved, kantabrijski divji petelin in jelen, ki so danes izginili. Tudi so ogroženi srna, divji prašič in volk. Rastlinstvo je raznoliko, v zaprtih gozdovih zasledimo različne vrste dreves kot bor, ciper, bukev, breza, oreh, kostanj, hruška in jablan. Tudi je veliko vrst zdravilnih rastlin kot arnika, žajbelj, kamilica ali mleček.
Gospodarstvo Živinoreja je še danes temelj gospodarstva. Panoga zaposluje več kot 55 % prebivalstva. V občini imajo vse skupaj približno 1800 goved. Mleko teh živali je osnovna surovina za proizvodnjo domačih sirov, ki so zelo znani. Druga pomembna gospodarska dejavnost je gradbena industrija, ki zaposluje malo več kot 13 % prebivalstva. Vendar je od tega še bolj pomemben turizem, ki zaposluje 31 % prebivalstva. Ta panoga postopoma raste in prispeva k razvoju. Pomemben izdelek je tudi med, ki je osnovna sestavina več sladic.
Kultura Jame iz pradobe z jamskimi slikami Ruševine cerkve v San Pedru de Plecín Cerkev Sv. Petra v Allesu (1787) Palače in dvorci iz 16. stoletja Dvorana Medu (), ki predstavi čebelarstvo v okolici Picosa de Europa
Galerija
Sklici
Literatura
Kategorija:Občine v Asturiji