Suluk,Christopher I. Beckwith. Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age to the present. Princeton University Press, 2009, , str. 133. Sul-luHasan Celāl Güzel, Cem Oğuz, Osman Karatay (ur.), The Turks: Middle Ages, Yeni Türkiye, 2002}} ali Sulu (kitajsko: 苏禄可汗, Sulu kehan) je bil turgeški plemenski poglavar in kagan, ki je v začetku 8. stoletja branil Transoksanijo pred omajadskimi osvajalci, * ni znano, † 738.
Ozadje Tugeši so bili del turške plemenske zveze v Transoksaniji in okoli nje. Njihovo ozemlje je bilo sprva del Prvega turškega kaganata in nato del Zahodnega turškega kaganata. Po porazu Zahodnega turškega kaganata v vojni z dinastijo Tang leta 658 so bili ustanovljeni marionetni kaganati po sistemu džimi. Turgeška poglavarja Uč Elig kagan in njegov sin Sakal kagan sta po uporu Ašine Tuizija razglasila neodvisnost. Ko je Ilteriš kagan leta 681 ustanovil Drugi turški kaganat, je tekmovanje za nadzor nad svilno potjo povzročilo napetosti med njim in turgeškimi kagani. Na začetku 8. stoletja je Turgeše podjarmil Drugi turški kaganat, vendar to ni trajalo dolgo.
Zgodnja vladavina Suluk je pred bitko pri Bolčuju služil pod kaganom Sakalom. Po Sakalovem porazu so se Turgeši preselili na ozemlje južno od Sedmerorečja. V obdobju od smrti kagana Kapagana in Kul Tiginovin državnim udarom so Turgeši izkoristili priložnost za ponovno uveljavitev svoje neodvisnosti in leta 715 ali 716 za svojega vrhovnega voditelja izbrali Suluka, poglavarja Črnih Turgešev.Zizhi Tongjian, vol 211 Suluka, tako kot pred njim Sakala, dinastija Tang ni priznala za kagana in za šingšivang kagana imenovala Ašina Šjana iz Zahodnega turškega kaganata. Suluka je cesar Šuandzong imenoval za Ašina Šjanu podrejenega generala z nazivoma 'veliki general levega krila gozdne vojske' in 'visoki vojaški komisar Džinfanga'.Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang's Abandonment of Suiye. Shiteki 12: 40–43 (v japonščini) Vse to je povzročilo razkol med njima. Suluk je junija ali julija 717 premagal Šjana in oblegal Aksu in Uč Turfan. Avgusta ali septembra se je razglasil za kagana in Šuanzong je moral sprejeti njegovo neodvisnost. Leta 718 ga je imenoval za vojvodo Šunguoja in leta 719 za džongsun kagana, kar dobesedno pomeni 'zvesti in poslušni kagan'.Cefu Yuangui, vol. 964, str. 11343
Boj proti Omajadom Z zavarovanim vzhodnim krilom kaganata se je Suluk od leta 721 naprej deset let boril proti arabskim vojskam. S podporo drugih lokalnih sil, vključno s Sogdijci, se je običajno vojskoval po načelu 'udari in zbeži'. Njegove operacije so bile namenjene predvsem temu, da bi napadalcem odvzel vire pitne vode. Četudi je bila njegova vojska veliko manjša od arabske, je bil Suluk uspešen, predvsem zaradi poznavanja ozemlja. Arabci so Suluka imenovali Abu Muzahim - Oče tekmovanja.
Kasnejša vladavina Suluk se je leta 726 spopadel z generalom Du Šjanom, uradno markizom okrožja Vej. Ko je princesa Džjaohe, ena od Sulukovih žena, poslala sle in 1000 konj v Dujev glavni štab, da bi prodala konje, so sli prebrali tudi njen ukaz. Du Šjan je njen ukaz imel za veliko predrznost, zlasti zato, ker je bila Džjaohe ženska. Sle je ukazal pretepsti, konje pa je zasegel. Ko je Du Šjan zapustil svoj položaj, je Suluk napadel Tarimsko kotlino in povzročil veliko škode. Ko je izvedel, da je Du Šjan postal kancler, se je umaknil.
27. oktobra 735 je napadel okrožje Džimsar, potem pa so njegovo vojsko uničile sike Tanga. Suluk je bil prisiljen prek svojega odposlanca Ulu Tarhana poskušati doseči mir.
Sulukovo usodo je zapečatil poraz v bitki pri Haristanu leta 737. Leta 737 ali 738 ga je ubil Baga tarhan, eden od njegovih sorodnikov.S.G.Klyashtorny-T.I.Sultanov: Türkün üç bin yılı (prev: Ahsen Batur), Selenge yayınları,İstanbul, 2003, . str. 109Melek Tekin: Türk Tarihi, Milliyet yayınları, 1991, İstanbul
Posledice Sulukova smrt je povzročila državljansko vojno, ki je Turgeše razdelila na Rumene Turgeše, ki so podpirali Baga tarhana, in Črne Turgeše, ki so podpirali Kut Čorja.
Bilge kagan, zadnji od sposobnih turških kaganov, je bil takrat že mrtev, s Sulukovo smrtjo pa se je Transoksanija povsem odprla arabskim osvajalcem. Približno v tem času je prišlo tudi do premika moči v Omajadskem kalifatu, saj je dinastijo Omajadov izpodrinila dinastija Abasidov. Politika abasidskih kalifov je bila zmernejša od politike Omajadov. Arabska oblast v Transoksaniji je bila omejena na zasedbo nekaj utrdb.
Družina Suluk je imel tri žene:L.M.Gumiliev:Eski Türkler (Translation:D.Ahsen Batur), Selenge Yayınları, İstanbul, 2003, . str. 429-431
princeso Džjaohe, hčerko kagana Ašina Huajdoja, hčerko Bilge kagana in Dronmalon, hčerko tibetanskega kralja Tridu Songstena.
Potomca: Kut Čor, leta 738-739 kagan Turgeškega kaganata Ton Apa jabgu
Sklici
Kategorija:Rojeni v 7. stoletju Kategorija:Umrli leta 738 Kategorija:Vladarji v 8. stoletju Kategorija:Turgeši Kategorija:Umorjeni ljudje