Ignac Marija II. Attems

thumb|250px|Palača Attemsov v Gradcu, ki jo je dal leta 1716 zgraditi grof Ignacij Marija Attems thumb|250px|Grad Slovenska Bistrica

Ignac Marija II. Attems (nemško: Ignaz Maria II., graf Attems), * 26. februar 1714, Gradec (Avstrija), † 17. junij 1762, Dunaj (Avstrija), je bil državni grof Attems iz linije Svetokriških (Heiligenkreuz), štajerske veje Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije. Je ustanovitelj bistriške linije Svetokriških na Štajerskem. Zgodovina rodbine

Praplemiški (Uradel) rod družine Attems naj bi izviral iz Furlanije, ime pa dobil po gradu Ahten (Attimis) (Ahten pri Nemah) blizu Vidma in Čedada. Med številnimi družinskimi (pod)vejami, ki so se po koncu 12. stoletja začele širiti po Furlaniji in v avstrijskih deželah, so za nas pomembne predvsem tiste, ki izvirajo iz t. i. tridentinske veje (Attems–Tridente). Med njimi je bila tudi svetokriška (Heiligenkreuz), ki jo je z nakupom gospostva Sveti Križ zasnoval baron Herman (1564–1611). Slednji je že sodil med tiste neredke člane rodbine Attems, ki so opravljali pomembne funkcije in službe v notranjeavstrijskem prostoru. Imel je funkcijo komornika, dvornega komornega svetnika ter predsednika dvorne komore, leta 1607 pa je celo postal dvorni mojster cesarja Rudolfa II. v Pragi. Hermanovim otrokom, tudi Ignačevemu očetu Janezu Frideriku (1593–1663), ki je opravljal vojaško službo ter bil član koroških, štajerskih, spodnjeavstrijskih in kranjskih deželnih stanov, je bil priznan dedni grofovski naslov. Janezu Frideriku in njegovi zadnji ženi Frančiški Mariji markizi Strozzi (ok. 1620–1668) se je rodilo pet otrok. Sinova Franc Anton (1645–1704) in Ignac Marija (1652–1732) sta si družinsko dediščino razdelila tako, da je Franc Anton prevzel goriško vejo, Ignac Marija pa štajersko vejo Attemsov. Rodbina je bila od cesarja Ferdinanda II. leta 1630 povzdignjena med državne grofe Svetega rimskega cesarstva.

Življenje Ignac Marija II. državni grof Attems se je rodil v Gradcu kot prvi sin grofa Franca Dizme Hermana Attemsa Svetokriškega (1688–1750). Formalno protokolarno je bil nosilec naslednjih nazivov: državni grof Attems – Heiligenkreuz (Svetokriški), baron svetokriški, ločniški, podgorski, falkenštajnski in tecenberški.

Ko je Ignac Marija odrasel v dvajsetletnega mladeniča, se je odpravil na kavalirsko potovanje v spremstvu dvorjana, saj so bila takšna potovanja običajna že od 16. stoletja in so bila temelj plemičeve izobrazbe in formacije. V obdobju štirih let med novembrom 1734 in oktobrom 1738 je opravil dolgo popotovanje med katerim je obiskal Würzburg, obiskoval predavanja na univerzi v Mainzu, Mannheimu in Pragi, nakar se je odpravil v Leiden na Nizozemskem, na lokalni univerzi registriran kot kandidat za pravo. Obiskal je tudi Amsterdam, Haag, Dordrecht, Rotterdam in Haarlem. Iz Leidna je preko Bruslja odpotoval v Pariz, nato pa skozi južno Nemčijo in Tirolsko v Italijo, kjer je bival v Veroni, Mantovi in Bologni, januar in februar 1738 pa je preživel v Rimu. Povratna pot ga je vodila preko Firenc, Genove, Torina, Milana, Benetk in Trsta, kamor je prispel 5. oktobra 1738. V vseh krajih, kjer se je grof zadrževal, je pogosto obiskoval plemiške družine in knežje dvore, a ni zanemaril obiska muzejev, knjižnic, galerij, izjemnih stavb in vrtov, da bi si pridobil znanje in razširil svoja intelektualna obzorja.

Medtem ko se je grof Ignac vračal s tega potovanja, je od svoje babice, grofice Kristine Kresencije Attems, rojene grofice Herberstein, podedoval gospostvo z gradom Vurberk blizu Ptuja ob Dravi, leta 1757 pa je od Jožefa Ferdinanda von Thinfelda kupil hišo, ki meji na palačo Attemsov v prvem okraju (sedaj Sackstrasse 15) v Gradcu.

7. aprila 1739 ga je cesar Karel VI. Habsburški imenoval v vladni svet v Gradcu, leta 1741 pa ga je Marija Terezija povišala v komornika in dejanskega tajnega svetnika. Ignac Marija II. je v Slovenski Bistrici vodil šolo jahanja, ki jo je ustanovil njegov oče. Po očetovi smrti je ustanovil tudi kobilarno v Brežicah, ki se je okrog leta 1760 ponašala s 160 kobilami in žrebeti.

Umrl je na Dunaju 28. junija v mladih 48 letih in bil pokopan v župnijski cerkvi benediktinske opatije.

Poroka in otroci Ignac Marija II. Attems je bil prvi sin grofa Franca Dizme Hermana Attemsa Svetokriškega (Heiligenkreuz) (* 6. avgust 1688 v Gradcu † 10. maj 1750 v Gradcu) in njegove žene grofice Marije Sofije († 28. julij 1715 V Gradcu), rojene grofice Herbersteinske; Mati mu je umrla ko še ni imel dve leti. Oče se je ponovno poročil, tako da je Ignac imel sedemnajst polbratov in polsester.

29. oktobra 1739 se je poročil z Marijo Jozefo Khuen, grofico Auer in Belasi in Lichtenberška, skupaj sta imela dvanajst otrok:⦁ Marija Jožefa Ana Attems Svetokriška (1740−1802);⦁ Marija Julijana Eleonora Attems Svetokriška (1741−1802);⦁ Marija Ana Kresencija Evstahija Attems Svetokriška (1743−1789);⦁ Marija Amalija Alojzija Attems Svetokriška (1744−1818);⦁ Ferdinand Marija I. Attems, grof Attems Svetokriški (1746−1820);⦁ Ernst Malija Alojz Attems Svetokriški (1747−1796);⦁ Terezija Marija Ana Attems Svetokriška (1748−1804), nuna v Monsu;⦁ Ignac Franc Attems Svetokriški (1750−1802); ⦁ Alojz Attems Svetokriški (1751–1753); ⦁ Franc Serafin Attems grof Svetokriški, (1754–1820); ⦁ Herman Jakob Attems grof Svetokriški, (1756–1809), kanonik v Olomoucu in Passau;⦁ Leopold Kristjan Ignac Attems Svetokriški (1758–1815), poročen Marijana grofica Gavre-ška.

Ignac Marija II. je umrl na Dunaju 28. junija 1762, star komaj 48 let, pokopan je v župnijski cerkvi benediktinske opatije.

Sklici

Viri in Literatura

Schönleben, Johann Ludwig: Genealogia Illustrissimae familiae D. D. Comitum ab Attimis. Labaci 1681. Franz Ilwof: Die Grafen von Attems. Graz 1897, S. 24–136 (Digitalisat). DAGS, Graz – Hl. Blut RMK 1735-1746, str. 734. DAGS, Graz – Hl. Blut MMK 1808-1829, str. 333. Frank, Ulrike − Šerbelj, Ferdo: Kratka zgodovina grofov Attems, Zbornik občine Slovenska Bistrica II, Slovenska Bistrica, 1990, str. 153−154.

Kategorija:Attemsi