Ivan Geršak (tudi Ivan Gršak, Johann Geršak, Johannes Gerſchagg), slovenski ekonomist, notar, organizator, politik, pravnik, publicist in založnik, * 4. november 1838, Ples, Bistrica ob Sotli, † 24. februar 1911, Ormož.

Geršak je pomembno prispeval k razvoju slovenskega narodnega in političnega življenja na Spodnjem Štajerskem. Nasprotoval je državnemu centralizmu, dualizmu in politični ter kulturni podrejenosti narodov; podpiral je decentralizacijo, federalizem, gospodarski, kulturni in narodni razvoj ter uporabo slovenščine v javnem življenju (v šolah, uradih, društvih itd.).

Življenje in izobrazba

Geršak se je rodil kajžarskima staršema Francu in Mariji Geršak 4. novembra 1838 v Plesu pri Bistrici ob Sotli. Gimnazijo je obiskoval v Celju med letoma 1852 in 1859 ter nato v Gradcu v šolskem letu 1859/60. Na graški univerzi je študiral pravo in bil leta 1865 promoviral. Po študiju je bil domači učitelj pri baronu Gustavu Conradu, nato pa je kot odvetniški kandidat služboval v Mariboru (1865–1866), Gradcu (1866–1867) in Ptuju (1867–1871). Leta 1870 je opravil odvetniški izpit, leta 1871 pa postal notar v Ormožu. Za notarsko mesto je pozneje neuspešno kandidiral v Lipnici (1877), Celju (1880) in Celovcu (1881).

Leta 1871 se je potegoval za docenturo na graški pravni fakulteti, kjer je želel predavati civilno pravo, menično in trgovinsko pravo ter avstrijski civilni postopek v slovenskem jeziku. Profesorski zbor ga je predlagal za provizoričnega docenta za praktični kolegij v slovenskem jeziku, vendar državni zbor ni odobril sredstev za slovensko pravno stolico. Geršak se je zato odločil za notarijat v Ormožu, kjer se je posvetil lokalnemu političnemu in narodno gospodarskemu delu. Tam je umrl 24. februarja 1911 zaradi nefritisa (vnetja ledvic) in pljučnega edema. Pokopan je bil na ormoškem pokopališču.

Publicistično in strokovno delo

sličica|Naslovna stran knjige Slovenski Štajer III. snopič

Geršak je že v šestdesetih letih 19. stoletja sodeloval pri več slovenskih časopisih in revijah, med njimi pri Kmetijskih in rokodelskih novicah (1861, 1864), Slovenskem glasniku (1862), Napreju (1863), Koledarju Mohorjeve družbe (1867) ter Slovenskem narodu (1869, 1871). Leta 1861 je objavil razpravo o slovenskem parlamentarnem jeziku. Posebej se je posvečal narodnemu gospodarstvu. Leta 1864 je v Novicah objavil prispevek O narodarstvu, v katerem je predstavil temeljne pojme narodnega gospodarstva. V letih 1865–66 je v Gradcu izdajal Čitalnico, prvo slovensko narodnogospodarsko in politično revijo. Revija je izhajala z geslom Adama Smitha »nevednost je nar draži stvar v deželi«, Geršak pa je zanjo napisal večino člankov. V Čitalnici je obravnaval različna narodnogospodarska vprašanja, med drugim obresti, banke in papirnati denar, loterijo ter dražino. Pisal je tudi o socialnih razmerah v Franciji in Avstriji, avstrijski zgodovini ter pravnih in upravnih vprašanjih. Sodeloval je s številnimi slovenskimi izobraženci, med njimi Matijem Prelogom, Simonom Šubicem, Jožefom Muršcem, Maksom Pleteršnikom in Janezom Sernecem.

Njegovo najobsežnejše delo s področja narodnega gospodarstva je bil Slovenski Štajer, »tretji« snopič, izdan v Ljubljani leta 1870. V uvodu se je z narodnogospodarskega vidika zavzel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. S pravnimi razpravami je sodeloval tudi pri Razlagovem Slovenskem pravniku. Leta 1871 je objavil razpravo Uvod v državljanski postopnik ter članek Slovensko bileževanje, v katerem je ob uvedbi novega notarskega reda obravnaval pomen notarskega poslovanja, zlasti za slovensko uradovanje.

Delovanje v Ormožu

sličica|346x346_pik|Naslovna stran knjige Ormoški spomini

Po prihodu v Ormož se je Geršak poleg notarskega dela vključil v lokalno politično, narodno in gospodarsko življenje. Sodeloval je pri Slovenskem glasniku in Slovenskem narodu, vendar njegova publicistična dejavnost po preselitvi v Ormož ni več dosegla obsega iz njegovega graškega obdobja. Leta 1876 je ustanovil Ormoško posojilnico in ji načeloval od ustanovitve. Posojilnico je iz prvotnega nemškega uradovanja usmeril k slovenskemu poslovanju. Sedež posojilnice, ki je bil prej last njegove žene, je bil v letih 1884–1899 eno od središč slovenskega narodnega življenja v Ormožu. Leta 1891 je ustanovil Vinorejsko društvo za ormoški okraj, leta 1898 pa Kletarsko društvo. S tem je podpiral razvoj lokalnega kmetijstva in vinogradništva.

Svoje življenje in delovanje v Ormožu je pozneje opisal v spominih Ormoški spomini, ki so bili objavljeni leta 1902.

Politično delovanje

sličica|310x310_pik|Ivan Geršak, 1903

Geršak je v političnem življenju prvič vidneje nastopil leta 1870, ko je kandidiral na deželnozborskih volitvah v ptujski mestni skupini, vendar ni bil izvoljen. Leta 1874 je skupaj z Božidarjem Raičem poskušal doseči spravo med slovenskima političnima strankama. Kot skupno politično geslo je predlagal »blagost naroda in upor germanizaciji«. Leta 1880 je v Ormožu ustanovil katoliško slovensko politično društvo Sloga. Društvo je leta 1884 pridobilo večino v okrajnem zastopstvu, katerega predsednik je Geršak ostal do leta 1896. V letih 1896–1899 ga je na tem položaju nasledil V. Venedig, nato pa je okrajno zastopstvo prešlo v roke naprednjakov.

Bibliografija

O narodarstvu (1864) Čitalnica (1865–1866), urednik in glavni avtor Slovenski Štajer (III. snopič, 1870) Uvod v državljanski postopnik (1871) Slovensko bileževanje (1871) Ormoški spomini (objavljeno 1902)

Sklici

Viri

Kategorija:Slovenski ekonomisti Kategorija:Slovenski narodni buditelji Kategorija:Slovenski notarji Kategorija:Slovenski politiki Kategorija:Slovenski pravniki Kategorija:Slovenski publicisti Kategorija:Slovenski založniki Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Gradcu