Ljaojang (kitajsko: 辽阳, pinjin: Liáoyáng) je mesto na ravni prefekture ob reki Taizi v provinci Ljaoning na vzhodu Kitajske. V mestu je nekaj fakultet Univerze Ljaoning in številne poklicne šole.
Zgodovina Ljaojang je eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na severovzhodu Kitajske. Naseljen je bil že pred obdobjem vojskujočih se držav (ok. 475 pr. n. št.–221 pr. n. št.). V državi Jan ter dinastijah Čin in Han je bil Ljaojang, takrat znan ko Šjangping, glavno mesto komandature Ljaodong in politično središče regije Ljaodong. V obdobju treh kraljestev je bilo mesto središče uničujočega pohoda Sima Jija na Ljaodong. Od 5. do 7. stoletja je bil mesto na severnem robu kraljestva Kogurjo. V bližini sodobnega mesta so še vidni ostanki starih mest Kogurjoja, Jodonga in Baegama. Okolica mesta je bila prizorišče velike bitke med dinastijo Tang in Kogurjojem leta 645.
V času dinastije Ljao (916–1125) je Ljaojang postal pomembno mesto. Iz tega obdobja je Bela pagoda (baita), zgrajena leta 1189. V času dinastije Juan (1271–1368) je bila dograjena. V njeni bližini je tempelj Guangjov, eden najstarejših in največjih tempeljskih kompleksov na severovzhodu Kitajske, ki se razprostira na površini približno 6 hektarjev.
Pod džurčensko dinastijo Džin (1115–1234) je bilo mesto kot Dongdžing vzhodna prestolnica njihovega imperija.Theobald, Ulrich. China Knowledge."Chinese History - Jin Dynasty 金 (1115-1234): Map and Geography ". Accessed 19 Oct 2012.
V 17. stoletju so se Mandžuri uprli kitajski dinastiji Ming. Ljaojang je bil eno prvih mest dinastije Ming, ki je padlo. Nurhaci, cesar nove dinastije Kasnejši Džin, je leta 1621 mesto izbral za svojo prestolnico in ga poimenoval Dongdžing. V Ljaojang je preselil grobove več družinskih članov, ki jih je še vedno mogoče videti v Dongdžinglingu vzhodno od mesta. Ko so Mandžuri razširili svoj imperij, so leta 1625 prestolnico preselili v Šengjang. Po selitvi je Ljaojang izgubil svoj pomen. Še vedno so vidni ostanki mestnega obzidja, v rekonstruiranih južnih vratih pa je majhen muzej.
Leta 1900 je na Kitajskem izbruhnila boksarska vstaja. V mestu so se utaborile ruske čete in požgale starodavni tempelj Guangjov. 24. avgusta in septembra 1904 se je pri Ljaojangu dogajala velika bitka bitka rusko-japonske vojne.
Ljaojang je bil eno glavnih središč mandžurskega preporoda, protestantskega krščanskega preporoda, ki se je leta 1908 zgodil v Mukdenu (Šengjang) in okolici.
Mesto je bilo marca 2002 prizorišče obsežnih delavskih protestov, ki jih je sprožil stečaj in poznejša likvidacija tovarne ferozlitin Ljaotje. Protestniki so bili delavci iz najmanj sedmih tovarn različnih proizvodov. Delavci so se pritoževali nad korupcijo v lokalni vladi, odpuščanjem delavcev in kasnitvijo izplačil plač, pokojnim in nadomestil za brezposelnost. Aktivisti so zahtevali izplačilo dolgov, preiskavo stečaja Ljaotjeja in odstop predsednika lokalnega zakonodajnega telesa Gong Šangvuja. Vlada je razglasila vojno stanje, uvedla policijsko uro in protestnike v nekaj dneh razgnala. Predstavnika delavcev Šjao Junliang in Jao Fušin sta bila obsojena na štiri oziroma sedem let zapora. Vlada je izplačala večino, vendar ne vseh dolgov, in uvedla preiskavo obtožb o korupciji v podjetju Ljaotje. Direktor podjetja Fan Jičeng je bil aretiran in obsojen na trinajst let zapora. Zaradi sprejemanja podkupnin je bil aretiran tudi pokrajinski guverner, ki je odobril stečaj podjetja Ljaotje, Gong Šangvu pa se je izognil kazenskim sankcijam.Philip P. Pan, Out of Mao's Shadow, 2008: Simon and Schuster. ()
Sklici
Kategorija:Mesta na Kitajskem