Korjosa (korejsko: 고려사, Korjosa, handža: 高麗史, Gāolí shǐ), slovensko Zgodovina Korjoja, je obsežen zgodovinski zapis dinastije Korjo, ki so ga sestavili uradniki kraljestva Čoson, naslednika dinastije Korjo. Sestavljanje zgodovine se je začelo med vladavino Thedžoja Čosonskega, ustanovitelja Čosona (vladal 1392-1398), in končalo pod Mundžongom (vladal 1450-1452). Korjosa je bila prvič natisnjena pod Tandžongom (vladal 1452-1455).
Korjosa obsega 139 zvezkov in slogovno sledi kitajski historiografiji, kjer so razdelki organizirani po vsebini. Razdelek z letopisi kraljev (sega, 세가, 世家) pripoveduje zgodovino kraljev Korjoja. Monografski razdelek (či, 지, 志) vsebuje poročila o politiki, gospodarstvu, civilnem in vojaškem osebju, geografiji, astronomiji in drugih temah, povezanih z družbo Korjoja. Razdelek z biografijami (joldžon, 열전, 列傳) opisuje pomembne uradnike. Kronološki del (jonpjo, 연표, 年表) navaja imena kraljev in njihove vladavine. Seznam (mongnok, 목록, 目錄) je kazalo celotne zbirke.
Sestavljanje Sestavljanje zgodovine Korjoja se je začelo takoj po ustanovitvi Čosona. Proces je trajal šestdeset let in bil zaključen leta 1451. Prvi poskus pisanja zgodovine Korjoja, Korjoguksa (Narodna zgodovina Korjoja), je vodil Čong Todžon in ga končal leta 1396. Po Čongovi smrti se je Čongova Korjoguksa med prvim spopadom knezov soočila s kritikami in polemikami zaradi domnevno napačnega predstavljanja zgodovine Korjoja. Kritike so privedle do več krogov revizij, ki so se začeli nekaj let po začetku Sedžongove vladavine (vladal 1418-1450). Sedžong je še posebej kritiziral Korjoguksa zaradi domnevne Todžonove pristrankosti, zlasti do Sedžongovega tekmeca Čong Mong-juja, in predlagal, da kronika sploh ni vredna, da bi se ohranila.
Leta 1418, v letu Sedžongovega kronanja, je Sedžong ukazal revizijo Korjogukse. Menil je, da so kronike zgodovine Korjoja iz Todžojeve vladavine vsebovale napake in opustitve, zlasti podrobnosti in poročil o obdobjih vzpona in padca dinastije Korjo. Mnenja zgodovinarjev so se medtem razdelila na tiste, ki so zagovarjali rabo cesarskega jezika, ki je bil v rabi v Korjoju, in tiste, ki so zagovarjali revizijo na konfucijanskih načelih in jezik vazalne države. Sedžong je bil za to, da morajo biti opisi zgodovinskih dogodkov resnični, in zgodovinarjem ukazal, naj ne spreminjajo leksikona Korjoja (Isildžikso, 以, 實直書). Korjosadžonmun (slovensko: Celotno besedilo zgodovine Korjoja), dokončan leta 1442, je bil prvo besedilo, ki je nastalo po Sedžongovem ukazu. Kmalu je postalo jasno, da je Kvon Če, glavni učenjak in uradnik, odgovoren za revizijo, ponarejal zapise svojih predhodnikov, zlasti tiste Kvon Supjonga. Sedžong je odredil revizijo in zahteval, da se revidirana izdaja napiše v formatu, ki ga je določil Sima Čjan v Zapisih velikega zgodovinarja. Sedžong je tudi menil, da so zgodovinarji nepravično prikazali Korjo, da bi še bolj legitimizirali ustanovitev dinastije Čoson. Sedžong je umrl leto dni pred dokončanjem Korjose (1450). Ker Sedžong videl končne verzije Korjose, ni znano, ali bi bil z delom zadovoljen. Zbiranje zgodovine se je dokončalo leta 1451, v letu Munjongovega kronanja.
Sklici
Kategorija:Zgodovinske knjige Kategorija:Koreja Kategorija:15. stoletje