Cesar Daodzong iz dinastije Ljao je bil osmi cesar Kitanov, * 14. september 1032, † 12. februar 1101.

Življenje Daodzong je prišel na prestol leta 1055 kot naslednik svojega očeta, cesarja Šengdzonga. Znan je po tem, da je leta 1066 oživil uradno dinastično ime 'Veliki Ljao', ki ga prvi uvedel cesar Tajdzong leta 947. Med drugimi pomembnimi dosežki njegove vladavine sta dokončanje ljaojevske izdaje budistične Tripitake in gradnja pagode Sakjamuni leta 1056.

V zgodnjih letih Daodzongove vladavine sta na dvoru dominirala dva moža: Šjao Ge in Šjao Ala. Slednji je bil sin Šjao Šjaomuja in tesen prijatelj Daodzongovega očeta in je služil kot državni svetovalec ter podkralj Vzhodne prestolnice. Poročen je bil s cesarsko princeso. Po Daozongovem prihodu na prestol je bil Šjao Ala imenovan za severnega komisarja za vojaške zadeve, s čimer je ob Šjao Geju postal eden najvplivnejših mož na dvoru. Ko sta se vplivneža sprla, je Šjao Ala zaprosil za upokojitev, a je bil namesto tega leta 1059 poslan za podkralja Vzhodne prestolnice. Leta 1061 se je vrnil na dvor in ostro kritiziral vlado. Šjao Ge ga je ovadil cesarju in in cesar ga je kljub prošnjam cesarice vdove Renji ukazal usmrtiti z zadavljenjem. Dvor je tako padel v roke Šjao Geju, ki se je naslednje leto upokojil, Jelu Renšjanu in Jelu Jišinu. Jišin je odraščal v revščini, a je pod Šengdzongom postal dvorni spremljevalec in do konca Šengdzongove vladavine poveljnik straže. Pod Daodzongom je bil Jišin imenovan za južnega kanclerja in nato leta 1059 za severnega kanclerja. Renšjan je bil pomemben pogajalec s Songom leta 1042. Leta 1060 je Džongjuan poskušal doseči, da bi Renšjana, ki je nasprotoval njegovi frakciji, odstranili s položaja južnega kanclerja, vendar mu to ni uspelo.

thumb|left|200px|Pagoda templja Fugong, zgrajena leta 1056 na mestu, kjer je stala družinska hiša Daodzongove stare matere

Leta 1059 so plemenski sodniki dobili ukaz, naj vse primere, ki se kaznujejo s smrtno kaznijo, predložijo v pregled lokalnemu prefektu ali sodniku. Če je kdo trdil, da je bila obsodba krivična, se je o njej razpravljalo in odločalo v centralni vladi. To je verjetno privedlo do upora prokitanskih elementov pod Džongjuanom leta 1063. Leta 1061 je bil Džongjuanov sin Nielugu imenovan za južnega komisarja za vojaške zadeve in postal figura disidentskih plemičev. Med vodji disidentov je bil tudi Šjao Hudu, severni komisar za vojaške zadeve. Leta 1063 so disidenti iz zasede napadli Daodzonga, ko je bil na lovu. Daodzong je bil ranjen, a so ga rešili njegovi služabniki, medtem ko je njegova mati s cesarjevo osebno stražo odganjala napadalce. Nieluguja je ubila zablodela puščica, Hudu je pobegnil in se utopil. Pobegnil je tudi Džongjuan in kasneje storil samomor. Jelu Ming, podkralj Južne prestolnice in sozarotnik v uporu, se po propadlem napadu ni vdal. Z enoto Kumo Šijev je napadel prestolnico, ki so jo uspeli obraniti. Jelu Ming je bil usmrčen. Usmrčeni so bili tudi vsi zarotniki in njihove družine, ker je povzročilo obsežne spremembe v vodstvu države.

Da bi ponovno utrdil svojo avtoriteto cesarja, je bil Daodzong prisiljen izvesti tradicionalno slovesnost 'ponovnega rojstva'. Leta 1070 je preoblikoval pravni sistem Ljaa, ki je odražal razlike med običaji Hanov in Kitanov.

Jelu Renšjan, edini mož, čigar vpliv se je kosal z Jelu Jišinovim, je leta 1072 umrl. Leta 1075 se je princ Džun, Daodzongov sin in dedič, dobro izobražen in spreten jezdec in lokostrelec, pojavil kot potencialna grožnja Jinšinovemu vplivu na cesarja. Jišin je začel načrtovati odstranitev prinčeve matere, cesarice Šjao Guanjin. Cesarico so obtožili afere z dvornim glasbenikom Džao Vejjijem in si izmislili dokaze, da je cesarica Vejjiju pisala erotične pesmi. Daodzong je ukazal usmrtiti Vejjija in njegov klan, cesarici Šjao Guanjin pa naj stori samomor. Princ Džun je prisegel maščevanje za materino smrt in kmalu po njenem samomoru prvič poskušal umoriti Jišina. Cesarico Guanjin je nadomestila sestra enega od Jišinovih privržencev.

Po smrti cesarice vdove Renji leta 1076 je bila za novo cesarico imenovana Šjao Tansi. Naslednje leto je Jišin obtožil številne uradnike načrtovanja državnega udara, s katerim bi Daodzonga zamenjali z Džunom. Cesar na to sprva ni reagiral, potem pa je Džuna na podlagi ponarejenega priznanja degradiral v meščana in zaprl. Jišin je nato poslal morilce, ki so Džuna ubili, in prepričal podkralja prestolnice, naj poroča o njegovi smrti zaradi bolezni. Džunova žena je bila na Daodzongov ukaz poklicana na sodišče in usmrčena, kar je cesar skoraj takoj obžaloval.

Nova cesarica je bila neplodna in Daodzong se je za svojega dediča odločil imenovati Džunovega sina Jelu Janšija. Ko se je cesar Daozong leta 1079 odpravljal na zimski lov, ga je Jišin poskušal prepričati, naj Janšija ne jemlje s seboj. Več dvorjanov je takoj protestiralo in prepričalo Daozonga, da ga je vzel s seboj. Zdi se, da je ta dogodek povzročil Jišinov padec z oblasti. Naslednje leto je bil degradiran in poslan v Šindžong in leto kasneje spoznan za krivega trgovanja s prepovedanim blagom s tujo državo in obsojen na smrt. Džang Šjaodži in nova cesarica sta bila oba izgnana. Džang se je kasneje lahko vrnil in mirno umrl. Od takrat naprej so princa Janšija skrbno pripravljali za cesarski položaj.

thumb||200px|Epitaf za cesarja Daodzonga

Vladavina cesarja Daodzonga je bila leglo korupcije. Bogato je zapravljal za svoje palače in čaščenje budizma. Veliko ljudi pod njegovo vladavino je bilo ogorčenih zaradi visokih davkov in se je začelo upirati dinastiji Ljao. Jezni so bili predvsem Džurčeni, ki so sčasoma ustanovila dinastijo Džin in strmoglavili dinastijo Ljao.

Družina Cesar Daodzong je bil poročen s cesarico Šuanji iz klana Šjao, s katero je imel prestolonaslednika Džaohuaja (1058-1077), očeta cesarja Tjandzuoja. Z njo je imel tudi tri hčerke.

Po smrti cesarice Šuanji je bil poročen z veliko gospo Feng iz klana Šjao in gospo Votelan iz klana Šjao, s katerima ni imel otrok.

Sklici

Viri

Kategorija:Rojeni leta 1032 Kategorija:Umrli leta 1101 Kategorija:Vladarji v 10. stoletju Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Dinastija Ljao