Velika ovčja panika () se je zgodila 3. novembra 1888 v Oxfordshireu v Angliji, ko je več deset tisoč ovac podivjalo in se razpršilo na 500 km² velikem območju. Ljudje niso bili poškodovani in v izgredu ni nihče umrl, vendar so podivjane ovce povzročile veliko škode, predvsem na pašnikih. Dogodek bi lahko imel vpliv na britansko državno gospodarstvo, ker je bila ovčjereja pomemben del kmetijstva tako v Oxfordshireu kot drugje v Angliji.
Dogodek je še danes edinstven in ga ni bilo možno pojasniti z znanstvenimi razlagami.
Dogodek Ovčje črede, ki so bile med seboj oddaljene več kilometrov daleč v osamljenih skupinah na pašnikih, so točno ob osmih zvečer podivjale in so začele begati. Veliko jih je uničilo ograje iz desk ali kamnite ograje, medtem ko so druge črede prebile ovčje staje.
Ovčarji so se prestrašili in niso poskusili takoj ustaviti več tisoč ovac. Velik trušč, ki so ga povzročile ovce, je splašil tudi speče ljudi v vaseh in mestecih. Nekatere črede so se vlekle skozi ulice in trge teh naselij.
Ovce so se razkropile na vse konce, in sicer na območju, velikem kot polovica Prekmurja. Ovčarji so začeli iskati živali v jutranjih urah; ovce so našli razkropljene, tudi v kotih zapuščenih travnikov in pašnikov ali pod živicami. Bile so v šoku, nekatere so se boječe zatekle v vasi in mesteca.
Možni razlogi Ni bilo nobenega predhodnega dogodka, ki bi lahko povzročil veliko ovčjo paniko. Tudi angleški ovčarji niso zaznali nobenega nenavadnega ali neobičajnega v okolici.
Sodobni britanski časopisi so se silno, hkrati tudi objektivno ukvarjali z dogodkom, saj ni bilo nobene racionalne razlage o množičnem ovčjem poplahu. Članek, ki se je objavil 20. novembra na naslovnici državnega časnika The Times, je izključil možnost človeškega posega, saj tudi usklajena dejavnost tisoč ljudi ni mogla točno v istem času razburiti toliko živali.
Zmeda se je povečala, ko je bila točno leto dni podobna ovčja panika tudi ob osmih zvečer v sosednjem Berkshire-ju. Čeprav je bilo prizadetih manj živin, ampak so na enak način podivjale ovce kot v Oxfordshire-ju.
4. decembra 1893 je bila spet ovčja panika v Oxfordshire-ju, ki je bila še manjša od prve v Oxfordshire-ju in druge v Berkshire-ju, vendar je potekala na enak način.
Razlage Angleški naravoslovec Oliver Vernon Aplin je raziskoval možne razloge velike ovčje panike in je vprašal priče, predvsem ovčarje. Nekateri teh so krivili pse in lisice, medtem ko so drugi opazili v tistem času zelo gost mrak in nekakšen temni oblak, ki je nenavadno šel na nebu.
Leta 1921 se je objavila razprava o paniki v znanstveni reviji Nature, ki je poimenovala viharno vreme z bliskavicami kot vzrok velike ovčje panike. Razprava je izpostavila, da so ovce zelo plašne živine, ki so nagnjene k stresu in vznemirjenosti. Tudi gost mrak lahko zmede živali, ki drugače lahko vidijo tudi v temi.
Toda ta razlaga ne more razložiti logističnega paradoksa, kako so se lahko preplašile črede točno ob istem času, ker so bile zelo daleč med seboj in se niso mogle videti ali slišati med seboj.
Laiki, ki so bili priče dogodkov, so menili, vendar niso zaznali nobene seizmične aktivnosti v okolici.
Sklici
Kategorija:1888 v gospodarstvu Kategorija:Katastrofe Kategorija:Zgodovina Anglije Kategorija:Ovce Kategorija:Nerešeni problemi v biologiji Kategorija:Nerešeni problemi v nevroznanosti