Jakub Kresa (pogosteje zapisano Kreza, , ), češki matematik, * 19. julij 1648, Smržice, Moravska mejna grofija (sedaj Češka), † 28. julij 1715, Brno, Moravska mejna grofija (sedaj Češka).
Kresa je bil eden najpomembnejših matematikov baročnega obdobja v Kraljevini Češki.
Življenje in delo
Zgodnje življenje
Rodil se je v družini malega kmeta v Smržicah blizu Prostějova. Študiral je na Jezuitskem kolegiju v Brnu. Tam se je izkazal za izjemnega učenca. Pri 19 letih je postal član jezuitskega reda. Ni pokazal le redkih matematičnih sposobnosti, temveč je postal tudi poliglot, in je poleg češčine, maternega jezika, tekoče govoril hebrejščino, nemščino, latinščino, italijanščino, španščino, francoščino in portugalščino.
V letih 1669–1670 je poučeval na gimnaziji v Litoměřicah. Nato je odšel v Prago, kjer je med letoma 1670 in 1673 študiral logiko, fiziko in metafiziko na Filozofski fakulteti Karlove univerze. Po kratkem bivanju v Litoměřicah se je leta 1675 vrnil v Prago in nadaljeval študij matematike in teologije. 1. januarja 1680 je bil posvečen v duhovnika. Po tem je kratek čas preživel v Telču.
V čeških kronskih deželah
thumb|right|220px|Dvorišče Filozofske fakultete Univerze v Olomucu, na kateri je Kresa v 1680-ih doktoriral
Leta 1681 je začel poučevati hebrejščino na Univerzi v Olomucu. Tam je dosegel svoj prvi doktorat, med letoma 1682 in 1684 pa je poučeval matematiko. Med njegovimi odmevi v Olomucu je bilo tudi vodenje akademske disertacije matematika in astronoma Jana Taletiusa, ki je zasnoval model za napovedovanje Sončevih in Luninih mrkov.
Kresu so pogosto zaupali tudi diplomatske naloge. Med kmečkim uporom na severu Češke leta 1680 je služil kot posrednik med konjeniškim polkom generala Viléma Haranta z Polžic in kmečkimi voditelji. Po mukotrpnih pogajanjih jim je uspelo ponekod umiriti in pomiriti ljudstvo, s čimer se je vsaj delno preprečilo nepotrebno prelivanje krvi. Kresa ni zanemarjal svojih teoloških študij in predavanj, saj se je zaradi vse hujše kuge na Češkem in v Pragi šolsko leto že končalo konec maja.
Leta 1684 je zapustil Olomuc, da bi postal vodja Oddelkov za matematiko in hebreistiko na Karlovi univerzi. Pridigal je tudi v cerkvi svetega Salvadorja v Pragi. Tedaj je bil že dobro znan po svojih izjemnih sposobnostih na področju matematike, jezikov in diplomacije, zato so mu ponudili mesto vodje Oddelka za matematiko na Imperialnem kolegiju v Madridu. Leta 1686 se je preselil v Španijo in tam ostal petnajst let.
V Španiji
Da bi španskim študentom olajšal študij matematike, je Kresa prevedel 8 knjig Evklidovih Elementov v španščino. To mu je prineslo priznanje in kmalu je postal znan po vsej državi, saj so ga poimenovali »Evklid Zahoda«. Tedaj je v Španiji postalo običaj, da je Kresa pred objavo ocenil matematične razprave. Poleg Imperialnega kolegija je po potrebi predaval tudi na Kraljevi pomorski akademiji v Cádizu.
Nazaj v čeških kronskih deželah
Po smrti španskega kralja Karla II. leta 1700 se je Kresa vrnil v Prago. Na Karlovi univerzi je doktoriral iz teologije in tam začel tudi poučevati teologijo. Hkrati je zasebno poučeval matematiko in nabavljal matematični aparat za Oddelek za matematiko. Ukvarjal se je z aritmetiko, ulomki in logaritmi, trigonometrijo, astronomijo, algebro in vojaško arhitekturo. Eden od njegovih zasebnih učencev, grof Ferdinand Herbert, je leta 1711 objavil njegove zamisli v reviji Acta Eruditorum.
Poznejše življenje
Cesar Leopold I. je Kreso imenoval za spovednika svojega drugega sina, nadvojvode Karla. Na tem položaju je ostal tudi po tem, ko je Karel med špansko nasledstveno vojno prevzel španski prestol, zato se je z njim vrnil v Španijo (1704–1713). Po devetih letih v Španiji in porazu Karla se je Kresa vrnil v češke kronske dežele, kjer je s pomočjo Karla Slavíčka (1678–1735) delal na matematičnih teorijah v Brnu, kjer je leta 1715 umrl. Njegovi posmrtni ostanki so shranjeni v stekleni krsti v kripti brnske jezuitske cerkve Marijinega vnebovzetja.
Zapuščina
thumb|right|220px|Naslovnica Kresovega španskega prevoda Evklidovih Elementov.
Kresove rokopise sta za tisk prepisala njegova študenta František Tillisch (1670–1716) in Slavíček, ki sta kasneje poučevala v Olomucu.
Predavanja, ki jih je Kresa imel na Karlovi univerzi, je zapisal študent Kryštof John in jih objavil pod naslovom Mathematica in universitate Pragensi tradica a P. Jacobo Kreysa ... excerpta anno 1685. Rokopis je sedaj shranjen v knjižnici Samostana Strahov.
Po Kresovi smrti je bilo leta 1720 v Pragi objavljeno delo Analysis speciosa trigonometricae sphaericae ... Druga knjiga tega dela vsebuje trigonometrične funkcije in ravninsko trigonometrijo, tretja pa je posvečena sferni trigonometriji. V Kresovi dobi so bile trigonometrične funkcije izpeljane z geometrijo. Kresa je bil prvi, ki je v trigonometrijo uvedel pojem algebrskega števila in algebrsko simboliko za izražanje formul.
Kresovi smrti je sledil upad matematike in znanosti v čeških kronskih deželah zaradi dogmatične uporabe doktrin rimskokatoliške cerkve. Ko je Slavíček odšel na Kitajsko, je znanstveno delo iz čeških dežel za dve desetletji večinoma izginilo. Čeprav so bile teorije Isaaca Newtona, Jacquesa Cassinija in Edmonda Halleyja dobro znane, so krajevni znanstveniki (kot sta Josef Player ali Jan Slezina (1714–1775)) še naprej delali s Ptolemajevimi in Aristotelovimi zastarelimi teorijami. Šele četrt stoletja pozneje so znanstveno delo nadaljevali ljudje, kot sta Jan Antonín Scrinci (1697–1773) in Joseph Stepling (1716–1778).
Bibliografija
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Češki matematiki Kategorija:Češki jezuiti Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi Kategorija:Doktorirali na Univerzi Palackega v Olomucu Kategorija:Doktorirali na Karlovi univerzi v Pragi Kategorija:Predavatelji na Univerzi Palackega v Olomucu Kategorija:Predavatelji na Colegio Imperial de Madrid