Goljadščina je slabo izpričan izumrli jezik iz baltske jezikovne družine, ki so ga govorili Dneprski Balti v bazenu reke Protve na ozemlju današnje Rusije. Goljadi naj bi se razvili iz moščinske kulture in so trenutno edini znani etnonim v dneprsko-oškem jeziku. Pisni dokumenti v goljadščini niso ohranjeni. Jezik je izumrl v 12. stoletju zaradi migracije Slovanov in posledične asimilacije. Iz goljadščine naj bi si nekaj govornih besed izposodili takratni sodobniki finskih ljudstev ter volških Fincev.
Glasoslovje Na podlagi baltskega substrata in hidronimov v bazenu Protve je bila rekonstruirana naslednja fonologija.
Soglasniki UstničnikZobnik/DlesničnikZadnjejezičniNebnikplainpalatalizacijaNosnikZapornikNezveneč ZvenečPripornikNezveneč ZvenečVibrantDrsnik
Samoglasniki PrednjiSrednjiZadnjikratek dolgkratek dolgkratek dolgVisokSrednji PolodprtiNizek
Besedišče Za nekatere besede lokalnega narečja v bazenu Protve je predlagan baltski izvor.Dini (2014), p. 312. RuskoPrečrkovanjePrevodPredlagana baltska sorodnica'pivo', , 'razbiti na kose', 'ribiško orodje', 'plevel'
Baltski izvor je bil dosedaj predlagan za hidronime Lama, Jauza in Čurilika, ki izhaja iz litovske besede za 'ozko', na baltski izvor pa namigujejo tudi njena druga imena, kot je Goledjanka. Po Goljadih naj bi se imenovali tudi dve istoimenski vasi.
Sklici
Viri
Kategorija:Baltski jeziki Kategorija:Izumrli jeziki Kategorija:Jeziki Rusije