Jan Tadeusz Łopuszański, poljski fizik, * 21. oktober 1923, Lvov, Druga Poljska republika (sedaj Ukrajina), † 30. april 2008, Vroclav, Poljska.
Življenje in delo
Łopuszański je do leta 1945 živel v Lvovu, razen enega leta v letih 1939–1940, ko ga je sovjetska uprava skupaj z družino izgnala. 7. februarja 1941 ga je aretirala NKVD. 12. junija je bil zaradi protisovjetskih dejavnosti v sibirskem delu Sovjetske zveze obsojen na 10 let zapora. Po napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 je 24. junija pobegnil iz zapora. Leta 1945 se je naselil pri materi v Vroclavu (njegov oče je umrl leta 1940).
Med letoma 1945 in 1950 študiral fiziko na Univerzi v Vroclavu. Leta 1950 je tu magistriral. Leta 1955 je doktoriral iz fizike na Jagelonski univerzi in bil od leta 1959 profesor teoretične fizike na Univerzi v Vroclavu.
Leta 1957 je bil izvoljen za prodekana do leta 1959, med letoma 1962 in 1968 pa je bil dekan Fakultete za matematiko, fiziko in kemijo Univerze v Vroclavu. Med letoma 1954 in 1968 je delal tudi na vroclavski podružnici Poljske akademije znanosti. Med letoma 1970 in 1984 je bil direktor Inštituta za teoretično fiziko Univerze v Vroclavu. Po mnenju mnogih fizikov, tako na Poljskem kot v tujini, je bilo to zlato obdobje v zgodovini inštituta, obdobje hitrega razvoja novih raziskovalnih smeri in plodnih mednarodnih stikov. Od leta 1960 naprej je do upokojitve leta 1994 vodil katedro za matematične metode v fiziki. Od leta 1986 je bil redni član Poljske akademije znanosti.
Še posebej je znani Haag-Łopuszański-Sohniusov izrek o možnosti supersimetrije v renormalizabilnih kvantnih teorijah polja vodil nadaljnje raziskave na področju supersimetričnih teorij polja. Łopuszański je sodeloval z mnogimi uglednimi tujimi fiziki, vključno z Léonom Van Hovejem in Theom Wilhelmusom Ruijgrokom (Utrecht), Kurtom Ottom Friedriechsom in Brunom Zuminom (New York), Helmutom Reehom (Princeton, kasneje Göttingen), Rudolfom Haagom in Martinom Sohniusom (Hamburg).
Bil je tudi član uredniškega odbora revij Reports on Mathematical Physics in Fortschritte der Physik. Napisal je približno 80 izvirnih strokovnih člankov, 40 preglednih člankov in 5 pomembnih učbenikov.
Bil je eden glavnih pobudnikov Mednarodne zimske šole teoretične fizike v Karpaczu. Bil je mentor 11 doktorskih disertacij in častnih doktoratov, ki jih je Univerza v Vroclavu podelila dvema Nobelovema nagrajencema, profesorjema Yangu Chen-Ningu in Abdusu Salamu.
Družina in zasebno življenje
Po ločitvi od Haline Pidek, s katero je imel sina Macieja Łopuszańskega, se je Łopuszański poročil z Barbaro Zasłonko. Med njegovimi hobiji so bili baročna glasba in vrtnarjenje. Umrl je zaradi srčnega napada 30. aprila 2008 na svojem domu v Vroclavu. Pokopan je bil na Pokopališču Svete Družine v Sępolnu.
Priznanja
Nagrade
Prejel je srebrni križ za zasluge (1955), vitežki križec reda Polonia Restituta (1965), medaljo Komisije za nacionalno izobraževanje (1976), naziv zaslužni učitelj Poljske ljudske republike (1980) ter medalje v spomin na 10., 30. in 40. obletnico Poljske ljudske republike. Leta 1991 je prejel častniški križec reda Polonia Restituta.
Bibliografija
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Poljski fiziki Kategorija:Diplomiranci Univerze v Vroclavu Kategorija:Doktorirali na Jagelonski univerzi Kategorija:Člani Poljske akademije znanosti Kategorija:Umrli za miokardnim infarktom