Chã das Caldeiras (; ) je majhna skupnost s približno 700 prebivalci v kraterju vulkana Pico do Fogo na otoku Fogo na Zelenortskih otokih. Vas sestavljata dve glavni soseski: Portela in Bangaeira, ustanovljeni leta 1920 oziroma 1917.Parc Naturel de Fogo – Chã das Caldeiras, Tentative list Unesco World Heritage sites . Z nadmorsko višino približno 1700 metrov je najvišje ležeča vas na Zelenortskih otokih. Je del občine Santa Catarina do Fogo. Glavna organizacijska enota v vasi je Associação dos Agricultores de Chã (Združenje kmetov Chã), kmetijska zadruga, ki ima precejšen vpliv na lokalno gospodarstvo. Chã je edino območje na Zelenortskih otokih, ki prideluje znatne količine grozdja in proizvaja vina izvozne kakovosti.
V Chã ni tekoče vode ali elektrike, čeprav prebivalci ponoči vse pogosteje uporabljajo generatorje za osvetlitev in napajanje svojih domov. Vsa nepitna voda je zbrana deževnica, shranjena v velikih cisternah za uporabo v sušnem obdobju (od novembra do julija).
Zgodovina
Grof Montrond Leta 1670 se je grof Montrond (François Louis Armand Fourcheut De Montrond, Francija) ustavil na otoku na poti v Brazilijo. S seboj je prinesel trte, ki so v kalderi sprožile pridelavo vina. Prideloval je tudi kavo in jo izvažal na Portugalsko. Z inženirskim in medicinskim znanjem je nadzoroval gradnjo ceste od Sao Filipeja do Mosteirosa in izkopal vodnjake, ki so še danes v uporabi. Ker je bil vešč uporabe zelišč in zeliščnih zdravil, je uvažal zdravilna zelišča za uporabo na otoku.
Pri 60 letih je padel s konja in umrl zaradi okužbe v zlomljeni nogi.
Mnogi prebivalci Chãja s svetlo poltjo, svetlimi lasmi in modrimi očmi lahko sledijo svojemu rodu do biološko plodovitega grofa Montronda.
Izbruh leta 1995
Aprila 1995 je izbruh Pico do Fogo poškodoval več hiš v Chã das Caldeiras. Pico do Fogo je ponovno izbruhnil novembra 2014 in uničil 75 % stavb v Porteli, Bangaeiri in Ilhéu de Losna. Večino teh je prekrila lava. Po izbruhu je večina prebivalcev zapustila vas. Cabeça Fundão na robu parka je postal sedež narodnega parka. Nekaj domov je bilo obnovljenih.
Naravno okolje Vas obdaja velik rob kraterja s 1000-metrskimi strmimi stenami, imenovan Bordeira. Na ravnini je en velik vulkanski vrh (2829 m nadmorske višine) in več manjših vrhov in lavnih polj iz nedavnih izbruhov, predvsem iz let 1951, 1995 in 2014 (med katerimi je bilo treba evakuirati celotno prebivalstvo). Celotna kaldera, velika približno 67 km2, je zaščiteno območje kot del narodnega parka Fogo (Parque Natural do Fogo), ki je nastal v sodelovanju med nemško in zelenortsko vlado.
Rastlinstvo in živalstvo Endemične rastline 84 % endemičnih rastlin (skupaj 31 vrst) na otoku Fogo je v Chã in na Bordeiri. 48 % teh je na rdečem seznamu Ministrstva za okolje, kmetijstvo in ribištvo (MAAP) označenih kot redke in/ali ogrožene, ki vključuje vrste Cynanchum daltonii, Echium volcanorum, Erysimum caboverdeanum, Verbascum cystolithicum, Lavandula rotundifolia, Periploca laevigata sp. chevalieri, Euphorbia tuckeyana in Tornabenea bischoffii ter rod Diplotaxis. Te rastline so posebej prilagojene podnebju kaldere (v zimskih mesecih Chã občasno zmrzuje) in vulkanskim tlom. Endemične rastline na otoku Chã so skupaj z edinstvenim terenom vse bolj pod pritiskom zaradi prekomerne paše ter nabiranja goriva in krme s strani lokalnega prebivalstva.
Živalstvo Živali so predvsem žuželke, ki jih v nižjih predelih ni toliko, zato je to eno od območij, kjer jih ni. Zelenortski penica (Acrocephalus brevipennis) pokriva eno od več območij na otoku, saj je njihov habitat do 1300 metrov nadmorske višine.
Podnebje Za razliko od preostalega arhipelaga (ki ima izjemno suho, aridno in toplo različico puščavskega podnebja) ima Chã das Caldeiras zaradi svoje nadmorske višine hladno polsušno podnebje (Köppen BSk), zaradi česar je tudi najbolj hladna vas na Zelenortskih otokih. Zaradi podnebja ima hladno povprečno temperaturo 13,5 °C in relativno veliko količino dežja (za zelenortske standarde) s 524 milimetrov; največ padavin pade septembra (198 milimetrov. To je tudi dejavnik, ki vasi omogoča rast in ohranjanje grozdja in vinarstva; nekaj, kar bi bilo v katerem koli od nižje ležečih predelov težko doseči ali ohraniti.
Kmetijstvo
Chã ima veliko vegetacije (čeprav ne na poljih lave), ki raste v bogatih vulkanskih tleh ob robu kraterja. Zaradi svoje nadmorske višine (1629 m) je Chã blagoslovljen z milejšimi temperaturami in več padavinami kot okoliška območja.
Pridelki v kalderi so sadje (jabolka, grozdje, kutine, granatno jabolko, fige, breskve in paradižnik) in zelenjavo (fižol, koruza, krompir, jam, manioka in paprika) za lokalno porabo in komercialno proizvodnjo. Associação odkupuje presežek sadja od lokalnih kmetov in ga predeluje v belo, rdeče, rosé in passito vino (oznaka »Chã«); grozdno (grappa) žganje iz jabolk, kutin in breskev (oznaka Espírito da Caldeira); marmelado iz jabolk, kutin in breskev; kompote iz grozdja, fig in kutin; žele iz jabolk in granatnega jabolka; ter sok granatnega jabolka in grozdja za komercialno prodajo.
Znan je tudi domači kozji sir, queijo de cabra. Associação praži in melje tudi kavo fogo, Café do Fogo (oznaka Café das Caldeiras), ki jo gojijo na severnem pobočju otoka. Lokalno gospodarstvo temelji predvsem na tej specialni kmetijstvu in živinoreji, večina katere se prodaja doma ali turistom. Vina z oznako »Chã« pa so v omejenem obsegu na voljo zunaj države, zlasti v enklavah Zelenortskih otokov v Massachusettsu, Lizboni, Parizu in Rotterdamu.
Vina in žganje iz tropin Vina z oznako »Chã«, ki jih izdeluje združenje Associação (s pomočjo italijanske nevladne organizacije Cospe in EU), so polnega telesa ter bogate barve in ekstrakta. Vse grozdje, uporabljeno v vinih, pridelujejo lokalni kmetje znotraj kaldere, ki ima 120-letno tradicijo vinarstva. Prva vina, pridelana v kraterju za izvoz, so bila poslana v Brazilijo in Gvinejo Bissau, takrat portugalsko kolonijo, kot so Zelenortski otoki.
Podnebje in teren v Chãu sta optimalna za vinogradništvo. Dnevi so običajno vroči in suhi, noči hladne in vlažne. Ob zadostni količini dežja v bogatih vulkanskih tleh kaldere raste visokokakovostno polsladko grozdje (skupaj 1,2 km2). Leta 2006 je združenje Associação iz 100.000 kg grozdja pridelalo 40.000 zabojev vina (po 12 steklenic). Odstotek alkohola v vinih »Chã« (14 %) je večji kot v vinih iz EU ali Kalifornije (običajno med 11,5 in 12,5 %).
Rdeče vino, vinho tinto, narejeno iz nižje ležeče portugalske sorte grozdja preta tradicional, ima temno rdečo barvo z odtenki vijolične. Vonji vključujejo tone in okuse majhnega, temnega sadja, kot sta ribez ali robida. Ta občutek je obogaten z odtenki popra in muškatnega oreha. Bogato telo vina, ki je najboljše postreženo pri sobni temperaturi (20 °C), se dobro ujema z močjo alkohola. Mehke, žametne tanine vina je mogoče ceniti, ko je še mlado. (Zaradi tržnih sil Chã rdeča vina še niso starala dlje časa. Večina etikete se porabi v enem letu po pridelavi.) Rdeče vino je odlično samostojno ali kot priloga k mesu z močnim okusom.
Belo vino, vinho branco, narejeno iz lokalno pridelanega grozdja muškat, ima svež okus, edinstveno bistrost in zlate odtenke. Vonj vključuje vonj po polsladkem citronskem sadju, kot je grenivka. Te značilnosti so opazne vizualno in na okusu, kjer se vino harmonično združuje z vsebnostjo alkohola. Belo vino ima tudi subtilno, preostalo sladkost, ki jo lahko uživate s predjedmi ali z ribami, školjkami, belim mesom ali kozjim sirom Chã. To elegantno vino je najbolje postreženo pri temperaturi 10 °C in ga je mogoče hraniti 2–3 leta, če je pravilno shranjeno.
Rožnato vino, vinho rosé, uporablja podobno sorto temnega grozdja kot rdeče vino. Ima elegantno rožnato barvo z okusi majhnega, sladkega sadja, kot sta ribez in jagode. Tako kot belo vino je tudi rosé svež na okus in ga je najbolje uživati samostojno ali z lahkimi jedmi, prav tako pri 10 °C. Tudi v njem lahko uživate do tri leta.
Novost v družini vin »Chã« je sladki vinho passito, narejen iz iste sorte grozdja Moscatel kot vinho branco. Vendar pa se za razliko od belega grozdje za passito najprej posuši na soncu, nato pa se te uvas passas ali rozine podvržejo rednim postopkom fermentacije in filtracije. Ker se uporablja posušeno grozdje, je vsebnost alkohola v passitu nižja, približno 10,6 %, kot v drugih vinih »Chã« (14 %). Passito ima temno jantarno barvo; je nekoliko bolj viskozen kot belo, rdeče in rosé; in ima prijetno kislost, ki uravnoteži njegovo sladkobo. Vonj vključuje vonj po figah in suhem sadju, kot so rozine, slive in datlji. Passito je idealen med 12° in 14°C kot vino po večerji ali za sladico ali preprosto kot »vino za meditacijo«.
=== Vinarstvo v zadrugi Associação
Med procesom pridelave vina se veliko pozornosti posveča higienskim razmeram v kleti in strojih. Po prihodu se grozdje očisti in bodisi zmelje (za rdeče vino) bodisi stisne (za belo in rosé). Ta postopek se izvede čim hitreje, da se prepreči kontaminacija in vonj. Kasa se nato v kleti da v posebej zasnovane sode, kjer temperatura ostane nizka tudi v najbolj vročih dneh, da se začne proces fermentacije. Takrat se sladkor v grozdju spremeni v alkohol in se začnejo razvijati edinstvene lastnosti vina.
Rdeče vino fermentira skupaj z grozdnimi kožicami in se nato stisne. Nato vino fermentira še enkrat, da se odstranijo preostale bakterije in zmanjša njegova kislost, podobna kisu. Po drugi fermentaciji se mlado vino filtrira in pretoči v sode za shranjevanje. Bela in rosé vina pa se po prvi fermentaciji takoj filtrirajo, da se ohrani svežina in prepreči rast bakterij. Dokler vina niso ustekleničena, ostanejo v sodih (da se izognejo izpostavljenosti sončni svetlobi in zraku), razen občasnih filtracij za izboljšanje bistrosti.
Manecom Najbolj znano vino Chã se imenuje Manecom, tradicionalno, polsladko ali suho, domače vino. (Ne smemo ga zamenjevati z rdečimi, belimi, rosé in passito vini z oznako »Chã«.) Večina gospodinjstev prideluje Manecom za komercialno proizvodnjo in osebno porabo. Vino je lahko rdeče ali belo, suho ali sladko, vendar je sladka rdeča sorta daleč najbolj priljubljena.
Legenda pravi, da je Manecom dobil ime po možu po imenu Manuel Montrond, ki naj bi bil prvi človek, ki je živel v Chã. Manuel Montrond v portugalščini je bil navdušen nad močnim, sladkim rdečim vinom, ki ga je prideloval. Drugi prebivalci so skovali Manuelovo vino Manecom. Ime se je prijelo in se je ohranilo do danes.
Vina Vinha Maria Chaves Novost od leta 2012 je trgatev grozdja in proizvodnja vin v vinogradu Vinha Maria Chaves, novem vinogradu, ustvarjenem v zadnjih 10 letih. Vinograd meri približno 25 hektarjev in je tik pod kraterjem. Zraven je novozgrajena vinarna Adega de Monte Barro, ki se ukvarja z vinifikacijo, staranjem in stekleničenjem vin. Pridelujejo 4 kakovosti vin: santaLuzia (belo), sanVicente (rosé), sanTiago (rdeče) in sanFilipe (rdeče). Ta vina so pridelana iz grozdja iz vinograda Maria Chaves in grozdja iz Chã das Caldeiras. Ta vina bodo namenjena predvsem izvozu. Med praznovanjem 30. aprila 2013 je bila slovesno odprta Adega de Monte Barro, nova vina pa so bila predstavljena predsedniku, premierju in drugim uradnikom Zelenortskih otokov.
Žganje iz tropin
Po fermentaciji belega vina se preostale tropine muškata destilirajo, da se dobi žganje iz tropin: destilado de uva (oznaka Espírito da Caldeira), ki je svetlo in bistro. Moč žganja omogoča pivcu, da okusi in občuti okus grozdja muškata na svojem brbončicah. Pookus je gladek in ima kanček sladkobe, ki uravnoteži visoko vsebnost alkohola v žganju (45 %).
Žganja iz sadja ali zelišč Žganje iz kutine, destilado de marmelo, se proizvaja iz dobro zrelih plodov kutine. Vonj vključuje vonj po sladkih, trpkih sadežih kaldere (kot so kutina, jabolka in grozdje), okusi pa se lepo ujemajo z močjo alkohola žganja. Zaključek destilada de marmelo je gladek, nežen in sladek.