Območja svetovne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so kraji, pomembni za kulturno ali naravno dediščino, kot je opisano v Konvenciji UNESCO o svetovni dediščini, ustanovljeni leta 1972. Kulturna dediščina je sestavljena iz spomenikov (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupin stavb in najdišč (vključno z arheološkimi najdišči). Naravne značilnosti (ki jih sestavljajo fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot, so opredeljena kot naravna dediščina. Egipt je konvencijo ratificiral 7. februarja 1974, kot druga država, ki je to storila, po Združenih državah Amerike. V Egiptu je sedem območij svetovne dediščine, na začasnem seznamu pa je še 34 območij.

Prva območja v Egiptu so bila vpisana leta 1979, ko je bilo vpisanih pet nepremičnin. Od takrat sta bili na seznam uvrščeni še dve najdbi, območje Svete Katarine leta 2002 in Vadi al Hitan leta 2005. Slednje je edino naravno območje v Egiptu, ostala najdišča pa so bila uvrščena na seznam zaradi svojih kulturnih vrednot. Eden ključnih dogodkov, ki je sprožil razvoj Konvencije o svetovni dediščini, je bil povezan z Egiptom. Po odločitvi o izgradnji Asuanskega jezu na Nilu, ki bi povzročila poplave številnih arheoloških najdišč v Spodnji Nubiji, se je leta 1959 začela mednarodna kampanja za ohranitev najdišč z njihovim razstavljanjem in ponovnim sestavljanjem na varnih lokacijah. Od leta 2001 do 2025 je bila Abu Mena uvrščena na seznam ogroženih najdišč, ker je naraščajoča gladina podtalnice zmanjševala stabilnost glinenih tal, kar je ogrožalo strukturno celovitost spomenikov. Razmere so se do leta 2024 izboljšale. Egipt je bil petkrat član Odbora za svetovno dediščino.

Območja svetovne dediščine UNESCO uvršča območja pod deset kriterijev; vsak vpis mora izpolnjevati vsaj enega od kriterijev. Kriteriji od i do vi so kulturni, kriteriji od vii do x pa naravni.

+ Ime Slika Lokacija Leto vpisa Kriterij Opis Memfis z nekropolo in piramidami guvernat Giza 1979 86; i, iii, vi (kulturno) Memfis je bil prestolnica Starega egiptovskega kraljestva in je bil ustanovljen okoli leta 3000 pr. n. št. Njegov najpomembnejši tempelj je bil posvečen Ptahu. Polja piramid obsegajo nekatere glavne skupine egipčanskih piramid, vključno s piramidnim kompleksom v Gizi (na sliki) z Veliko piramido v Gizi (edino ohranjeno od sedmih čudes sveta) in Veliko sfingo, piramide v Dahšurju, kompleks v Sakari in kompleks v Abusirju. Na tem območju je več kot 38 piramid, pa tudi njihovi arhitekturni predhodniki, mastabe, skalne grobnice in templji. Antične Tebe z nekropolo guvernat Luxor 1979 87; i, iii, vi (kulturno) Tebe so bile v obdobju Srednjega in Novega kraljestva dolga obdobja prestolnica Egipta. Bile so sveto mesto Amona in verska prestolnica večji del egiptovske zgodovine. Glavni spomeniki izvirajo iz obdobja od 1500 do 1000 pr. n. št. in vključujejo kolosalne templje v Karnaku in Luksorju (na sliki) ter kraljeve grobnice v Dolini kraljev in Dolini kraljic. ​​Med najbolj znanimi sta pogrebni tempelj Hačepsut in grobnica Tutankamona. Nubijski spomeniki od Abu Simbla do Fil guvernat Asuan 1979 88; i, iii, vi (kulturno) To najdišče obsega deset spomenikov iz različnih obdobij egipčanske zgodovine, ki so bili preseljeni v mednarodni kampanji od 1960-ih do 1980-ih, da bi jih rešili pred naraščajočimi vodami Nila po izgradnji Asuanskega jezu. Spomeniki so: Abu Simbel (naročil ga je Ramzes II., preselitev na sliki), Nova Amada, Nova Vadi Sebua, Nova Kalabša, tempeljski kompleks File (na otoku Agilkia, iz grško-rimskega obdobja), Qubbet el-Hawa (grobnice iz starega in srednjega kraljestva), ruševine mesta Elephantine, kamnolomi in nedokončan obelisk, samostan sv. Simeona in pokopališče Fatimidov. Islamski Kairo guvernat Kairo 1979 89; i, v, vi (kulturno) Kairo je bil ustanovljen kot sedež Fatimidskega kalifata v 10. stoletju na mestu prejšnjih mest. V islamski zlati dobi in po njej je bilo pomembno mesto, kjer so živeli ali obiskovali učenjaki, znanstveniki, zdravniki, umetniki, pisatelji in trgovci. Gradnja se je v 19. stoletju preselila v druge dele mesta, pri čemer je zgodovinski del ostal ohranjen, čeprav območje v 21. stoletju trpi zaradi propadanja tradicionalne urbane strukture, zanemarjanja in pomanjkanja vzdrževanja ter prenaseljenosti. Zgodovinski Kairo se ponaša z ansambli tulunidskih, fatimidskih in mameluških stavb, vključno z mošejo Ibn Tuluna iz 8. stoletja, številnimi svetišči, medresami, hamami in fontanami.Starokrščanske ruševine Abu Mene guvernat Aleksandrija 1979 90; iv (kulturno) Zgodnjekrščansko središče se je razvilo okoli grobnice Menasa iz Aleksandrije, ki je umrl leta 296. Najdišče je bilo v klasični antiki romarsko središče in je ostalo pomembno za koptsko skupnost tudi v naslednjih stoletjih. Arheološko najdišče obsega cerkev, krstilnico, bazilike, javne zgradbe, ulice, samostane, hiše in delavnice. Glavne zgradbe so bile zgrajene iz klesanega apnenca, preproste hiše pa iz blatne opeke. Med letoma 2001 in 2025 je bilo najdišče uvrščeno med ogrožene, ker je naraščajoča gladina podtalnice zmanjševala stabilnost glinenih tal, kar je ogrožalo strukturno celovitost spomenikov. Razmere so se do leta 2024 izboljšale. Samostan sv. Katarine z okolico guvernat Južni Sinaj 2002 954; i, iii, iv, vi (kulturno) Pravoslavni samostan svete Katarine je bil ustanovljen v 6. stoletju in je najstarejši delujoči krščanski samostan. Zgrajen je bil na mestu, kjer tradicionalno verjamejo, da je gora Horeb – kraj, kjer je po Stari zavezi Mojzes prejel tablice postave. Območje je sveto za kristjane, muslimane in Jude. Samostan hrani izjemne primere bizantinske umetnosti, pa tudi zbirke rokopisov. Dolina Vadi al Hitan guvernat Faijum 2005 1186; viii (kulturno) Vadi Al Hitan je najpomembnejše najdišče fosilov za preučevanje evolucije kitov od kopenskih do morskih sesalcev. Izkopavanja so odkrila številne, pogosto popolne fosile najzgodnejšega reda kitov, arheocetov, v zadnjih fazah izgube zadnjih okončin. Najdišče ponuja tudi namige o okolju, v katerem so te živali živele.

Poskusni seznam Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam. Egipt ima na svojem poskusnem seznamu 34 območij. Egypt maintains 34 properties on its tentative list.