Nikolaj Mihajlović Bubnov, ruski zgodovinar, medievist in jezikoslovec, * 21. januar 1858, Kijev, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 3. oktober 1943, Ljubljana.
Zgodovino je študiral v Sankt Peterburgu. Leta 1891 je postal izredni profesor na kijevski univerzi. Med letoma 1905 in 1919 je zasedal mesto dekana kijevske filozofske fakultete. Zaradi revolucije v Rusiji je novembra 1919 emigriral v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Junija 1920 je bil postavljen za honorarnega profesorja v Skopju. Novembra istega leta je bil imenovan za pogodbenega profesorja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bila ustanovljena katedra za antično zgodovino. Poleg Bubnova sta na Filozofski fakulteti poučevala še dva ruska begunska profesorja: Nikolaj Fjodorovič Preobraženski (ruski jezik) in Ivan Lunjak (klasična filologija). Bubnovo najpomembnejše raziskovalno področje je bila zgodovina matematike, na ljubljanski Filozofski fakulteti pa je predaval zgodovino starega veka in je bil nosilec katedre za antično zgodovino. Redni profesor za antično zgodovino je postal leta 1923. Upokojil se je leta 1924 in za njim sta antično zgodovino predavala Balduin Saria in Josip Klemenc.sličica|Bubnov v časopisu Jutro leta 1926|levoNikolaj M. Bubnov je bil eden izmed vodilnih predstavnikov ruske emigracije na Slovenskem. Bil je eden izmed ustanovnih in vodilnih članov ljubljanskega oddelka Društva ruskih učenjakov v Kraljevini SHS, ki je bil ustanovljen leta 1921. Društvo je prirejalo javna predavanja, ki so se navezovala na takratni ruski prostor in zgodovino tega prostora. Posebno skrb je namenjal razreševanju nesporazumov med ruskimi učitelji ter študenti z jugoslovanskimi oblastmi. Društvo je skrbelo za izdajo potrdil ruskim študentom o njihovi srednji in višji izobrazbi. Leta 1922 je s tem namenom Bubnov dobil naročilo s strani Filozofske fakultete naj sestavi seznam ruskih srednjih in višjih šol, ki je služil kot podlaga pri ocenjevanju stopnje izobrazbe ruskih študentov, ki so v Jugoslavijo prihajali brez ustrezne dokumentacije. sličica|Novica o smrti Bubnova v Slovenskem narodu. Njegovo najbolj obsežno delo je Zbornik Gerbertovih pisem. Na 1400 straneh je preučeval pisma duhovnika in matematika Gerbert d'Aurillac, ki je bil leta 999 postavljen za papeža in je prevezal ime Silvester II. Kasneje je spisal latinsko delo Gerberti opera mathematica ter številne druge razprave, ki so se nanašale na zgodovino matematike, med drugim je napisal razpravo o izvoru in zgodovini sodobnih številk.
Umrl je 3. oktobra 1943. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
Bibliografija
Sbornik pisem Gerberta kak istoriceskij istocnik: 983-997. St. Peters burg 1888–1890. Gaberti postea Sylvestri II papae Opera Mathematica (972-1003). Berlin 1899. Prabo delo Serberta o abaku. Kijev 1911. Arithmetische Selbstständigkeit der europäischen Kultur: ein Beitrag zur Kulturgeschichte. Berlin 1914.
Sklici
Kategorija:Ruski zgodovinarji Kategorija:Ruski jezikoslovci Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Kijevu Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana