Jazdegerd II. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭫𐭲𐭩, yzdklty [napisni pahlavi]) iz Sasanidske dinastije je od leta 438 ali 439 do 457 vladal kot kralj kraljev Irancev in Neirancev, * ni znano, † 457.
Jazdegerd ali Jazdgird je bil sin svojega predhodnika Bahrama V. (Bahrām Gōr). Njegovo vladavino so zaznamovali nenehni vojaški spopadi. Že na samem začetku njegove vladavine, leta 440/441, so izbruhnile sovražnosti z Vzhodnim rimskim cesarstvom. Vojna je verjetno izbruhnila zato, ker je cesar Teodozij II. verjetno ustavil plačila Perzijcem, dogovorjena leta 422, še bolj verjetno pa kot demonstracija moči novega kralja. Vojna se je končala že po nekaj tednih.Geoffrey B. Greatrex: The two fifth-century wars between Rome and Persia. V: Florilegium 12 (1993): 1–14. Zdi se, da so Rimljani mir kupili s plačilom davka.
Med svojim vladanjem je bil Jazdgerd nenehno vezan tudi na severovzhodno mejo cesarstva, kjer se je vojskoval že njegov oče.Nikolaus Schindel: The Sasanian Eastern Wars in the 5th Century. The Numismatic Evidence. V: A. Panaino, A. Piras (ur.): Proceedings of the 5th Conference of the Societas Iranologica Europaea. Volume I. Mailand 2006, str. 679f. Na tej meji so stalno potekali boji s sovražnimi skupinami. V nekaterih virih so jih imenovani Kušani, vendar so bili očitno KidaritiDaniel T. Potts: Nomadism in Iran. From Antiquity to the Modern Era. Oxford u. a. 2014, str. 136, 138. ali tako imenovani Iranski Huni, katerim Jazdgerd ni hotel plačati davka.Daniel T. Potts: Nomadism in Iran. From Antiquity to the Modern Era. Oxford u. a. 2014, str. 136. Bizantinski zgodovinar Prisk je poročal o ponavljajočih se obmejnih bitkah med Perzijci in Kidariti. Jazdgerd je več let prebival v Gorganu in Nišapurju, kjer je poskušal stabilizirati razmere in dal zgraditi utrdbe. V nenehnih obrambnih bojih mu je uspelo le začasno in z velikimi težavami zavarovati severovzhodno mejo. Razmere tam so ostale negotove tudi pod njegovimi nasledniki.Nikolaus Schindel: Yazdgerd II. V: Nikolaus Schindel (ur.): Sylloge Nummorum Sasanidarum. Sl. 3/1. Dunaj 2004, str. 385f.
V svojem cesarstvu je Jazdegerd odredil lokalno omejeno preganjanje kristjanov, ker je očitno podlegel pritiskom svojih zaratustrskih duhovnikov, vendar so bili morda odločilni politični motivi. Prisilne spreobrnitve so bile verjetno namenjene tesnejši povezavi območij na obrobju cesarstva s Perzijo, še posebej ker je bil sam kralj verjetno precej veren. Poročila o verskih preganjanjih v krščanskih in judovskih kronikah trdijo, da je bilo samo v Kirkuku ubitih 153.000 asirskih kristjanov. Številke danes veljajo za popačene in močno pretirane. Zdi se, da je ostareli šahov svetovalec Mihr-Narseh zahteval stroge ukrepe posebej proti uporniškim plemičem v Armeniji. Pomembno vlogo pri tem so verjetno igrali tudi verski razlogi.Touraj Daryaee: Yazdgerd II. Encyclopædia Iranica Online. Ukrepi so leta 449/450 privedli do upora v pretežno krščanski Persarmeniji, ki je bil leta 451 zadušen. Bizantinci, ki so jih Armenci v imenu krščanstva pozvali na pomoč, niso posredovali.
thumb|250px|Zlatnik Jazdegerda II.
Jazdegerd je bil prvi sasanidski kralj, ki se je na kovancih nazival Kaj, s čimer se je povezal z mitske Kajanidsko dinastijo zgodnjega Irana.Touraj Daryaee: Sasanian Iran 224-651 CE. Portrait of a Late Antique Empire. Costa Mesa (Calif.) 2008, str. 63.
Po smrti leta 457 ga je sprva nasledil njegov najstarejši sin Hormizd kot Hormizd III., ki se je kmalu znašel v državljanski vojni s svojim bratom Perozom I. in bil poražem in usmrčen.
Sklici
Viri
Touraj Daryaee: Yazdgerd II. Encyclopædia Iranica Online. Nikolaus Schindel: Yazdgerd II. V: Nikolaus Schindel (ur.): Sylloge Nummorum Sasanidarum. Bd. 3/1 (Textband). Dunaj 2004. Klaus Schippmann: Grundzüge der Geschichte des sasanidischen Reiches. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, Darmstadt 1990, ISBN 3-534-07826-8.
Kategorija:Rojeni v 5. stoletju Kategorija:Umrli leta 484 Kategorija:Vladarji v 5. stoletju Kategorija:Sasanidi