sličica| Ostanki Starega gradu Bijela Stijena pri Cazinu
Stari grad Bijela stijena ali Trdnjava Bijela stijena je utrdbeni objekt iz srednjega veka in osmanskega obdobja v občini Cazin v Bosni in Hercegovini, ki je bil razglašen za narodni spomenik Bosne in Hercegovine. Narodni spomenik sestavljajo: obzidje starega gradu iz srednjega veka z mošejo in haremom ter obzidje novega gradu iz osmanskega obdobja. Spomenik je arheološko neraziskan.
Trdnjava se nahaja v vasi Stijeni, levo od ceste Cazin–Bosanska Krupa. Od Cazina je oddaljen približno 10 km. Nahaja se na planoti, ki jo na severni strani omejuje strmo pobočje, na zahodni pa struga reke Horljave.
Zgodovina O tem gradu ali utrdbi je malo zgodovinskih podatkov. V začetku 14. stoletja se pojavlja vas z imenom Zihina, ki je pripadala Ostrožcu, omenjena pa je bila tudi leta 1330. V literaturi se pogosto pojavlja pod imenom Stina. Vila Stina je omenjena v listini kralja Karla Roberta, izdani 9. decembra 1330. Po njej je mogoče sklepati, da grad Stina takrat še ni obstajal, kraj pa je bil nenaseljen in se je imenoval Pusta Stina (Impopulosa).
Lastniki Stine od leta 1483 do 1553 so bili grofje Babonići-Blagajski, upravljali pa so ga kastelani. Že leta 1514 je bil v Stini frančiškanski samostan. V gradu Stina je bilo leta 1563 osem, leta 1572 pa dvanajst vojakov-stražarjev, ki so prejemali avstrijsko kraljevo plačo. Nato je bil porušen.
Leta 1575 so Osmani zavzeli Stino, prvo trdnjavo v Cazinski krajini, in vanjo namestili garnizijo z dizdarjem. V naslednjih dveh letih so Turki zavzeli Bužim, Cazin in nazadnje Ostrožac (trdnjava). Trdnjavo so dvakrat, leta 1626 in 1687, popravili. Osmani so leta 1783 zgradili nov grad, kot piše na plošči nad vhodom. Najprej je pripadalo krupski, nato ostrožaški kapetaniji. Leta 1833 je bilo v Stini sedem topov. Novi grad, ki ni posebej star, je eden najmočnejših gradov, ki so jih Turki zgradili v Bosni.
Opis Debelina zidov obzidja in stolpa se giblje od 1 do 1,4 m. Zidarska tehnika je značilna za srednji vek, z zgoščenimi manjšimi kamni zunaj in znotraj ter polnilom iz lomljenega kamna v bogati malti.
Celoto sestavljata dva povezana gradova: srednjeveški in osmanski, zgrajen leta 1771. O tem priča kamnita plošča nad vhodom, velikosti 30 x 50 cm, z vklesanim napisom v turškem jeziku, napisanim v preprosti pisavi Nesh, ki ga je dal zgraditi in napisati Mustafa padišah.
Celotna utrdba zavzema površino približno 6.086 m2. V jugozahodnem kotu je bil zgrajen kvadratni stolp nepravilne oblike. Ob stolpu so vrata z lepo zaključenim segmentnim visokim lokom iz pravilnega kamnitega zidu v dveh vrstah, od katerih je spodnja vdolbena glede na ravno steno. Ta detajl je tudi edini bogati arhitekturni detajl. Stina ima na levem podboju vrat detajl, kjer je v reliefu upodobljena ptica, verjetno golob, ki je bil morda zaščitnik mesta in morda simbol plemiške družine. Bešlagić meni, da so to ostanki stečkov.
V prvi polovici 20. stoletja so v trdnjavi še vedno stale mošeja, pošta in šola, ki je bila odprta leta 1929.
Sedanje stanje Trdnjava je v zelo slabem stanju. Ponekod je obzidje vidno le spodaj. Južno obzidje Starega grada ima nekoliko ohranjen zunanji obroč, dolg približno 30 m, merjeno od stolpa na jugozahodnem vogalu. Preostalih 15 metrov do obzidja Novega gradu je golih. Vidno je jedro obzidja, ostala je le njegova spodnja polovica na približno 10 metrih. Na nekaterih delih bastiona je obzidje odpadlo. Zapuščena mošeja in hiša nista vzdrževani. Mošeja sličica|Bijela Stijena, Cazin, z mošejo pred obnovo leta 2022.Zgodovinski viri pravijo, da je bila mošeja zgrajena v 17. stoletju. Sedanja stavba je bila zgrajena sredi 19. stoletja.
Popravila so bila nestrokovno izvedena leta 1956, ko je bila ometana, prebeljena, lesena streha zamenjana z opečnimi strešniki. Mošeja srednje velikosti ima prostor za molitev v izmeri 120 m2.
Opis Dimenzije mošeje so 11,4 x 9,8 m in je orientirana v smeri severozahod-jugovzhod. Vsi zidovi so debeli 0,8 m, razen vhoda in pripadajočih vogalov na začetku sosednjih zidov, ki so debeli 0,5 m. Na daljših straneh sta dve vrsti po tri okna, na krajših straneh pa dve okni. Robovi oken so lepo obdelani, tj. obloženi so s skrbno klesanim kamnom.
Literatura
Ćiro Truhelka, Naša mesta, opis najlepših srednjeveških mest Bosne in Hercegovine, Sarajevo, izdaja knjigarne J. Studnička et al., 1904. Hamdija Kreševljaković, Cazin in okolica, Sarajevo, 1934. Radoslav Lopašić, Bihać i Bihaćka krajina, 2. izdaja, Zagreb, 1943. Hamdija Kreševljaković, Prispevki k zgodovini bosanskih mest pod turško oblastjo, Prispevki k orientalski filologiji in zgodovini jugoslovanskih narodov pod turško oblastjo, II/1951, Orientalski inštitut v Sarajevu, Sarajevo, 1952, 119-184. Marko Vego, Naselja srednjeveške bosanske države, 1957. Šefik Bešlagić, Stećci, kataloško-topografski pregled, IRO "Veselin Masleša", Sarajevo, 1971.
Sklici
Zunanje povezave
Cazinska regija Stari grad Bijela stijena Bijela Stijena Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi