sličica|250x250_pik|Pojav obrambnih banovin z območja Spodnje Krajine in Vojvodine Usora Jajška banovina je bil vojaška upravna enota na ozemlju današnje države Bosne in Hercegovine. Pripadala je Kraljevini Hrvaški v Hrvaško-ogrski kraljeviniCrohis.com Stjepan Srkulj: Hrvatska uoči bitke na Mohaču 1526. godine
V madžarskih virih se imenuje Jajcei bánság, v nemščini pa Banschaft von Jajce.
Upravna organizacija Na njenem čelu je bil ban. Obsegala je tri županije: Vrbas, Sana in Dubica. Gradovi, ki so ji pripadali (po abecednem vrstnem redu): Banja Luka, Belaj (pri Bos. Petrovcu ), Bočac, Celepirovac, Greben pri Vrbasu, Grmeč-grad, Jajce, JezeroJezero, Kamengrad (severozahodno od Ključa), Komotin, Koszoruvar ( Vinac ), Kotorgrad, Kozarac, Krupa, Oštregrad - Istregrad, Peeg (Perga)?, Prusac, Sokolac (pri Jezeru), Travnik, Vinčac, Vrbenacgrad (pri Travniku), Zvečaj (50 km proti Banja Luki). Mnogi od teh gradov so bili utrjeni. Povijest župe Podmilačje . Usporedi Ivan Pederin: Livno i karavanski put od Jajca do Splita u XV. stoljeću, u: Livanjski kraj u povijesti, Muzej hrvatskih arheoloških spomenika-Split i Općinsko HVO – Livno, 1994., str. 127
Njene meje na predvečer bitke pri Mohaču leta 1526 so bile: reka Sava na severu do mesta Šamca, brez mesta samega. Meja je nato sledila toku rek Usore in Bosne, vključno z mestom Dobor. Meja se je raztezala proti jugozahodu do zgornjega toka reke Vrbanje, kjer jo je sekala približno na 44° 30' severne zemljepisne širine in 17° 30' vzhodne zemljepisne dolžine. V isti smeri se je nadaljevala do zgornjega toka reke Vrbasa (nad Bočcem, ki ga je vključevala), katere toku je sledila navzgor vse do Jajca, ki ga je prav tako vključevalo. Jajce je bilo osamljeno, z mostiščem na nasprotni, jugovzhodni strani sotočja Plive in Vrbasa. Meja je obkrožala Jajce na južni strani (Vinčac so medtem zasedli Osmani) in se proti zahodu obrnila proti Jezeru (ki so ga medtem prav tako zasedli Osmani). Nato je meja šla v severozahodni smeri naravnost do Prijedora (Pridorja) blizu sotočja Gomjenice s Sanom; porečje Gomjenice je bilo znotraj te banovine.
Zgodovina
Uvodne okoliščine thumb|313x313px|Obrambne banovine na Hrvaškem v času Matije Korvina Banovino je ustanovil hrvaško-ogrski kralj Matija Korvin jeseni ali pozimi leta 1463. To se je zgodilo med stoletno hrvaško-turško vojno, ko so turška osvajanja resno ogrožala ne le vzhodne meje Kraljevine Hrvaške, temveč tudi globine hrvaškega ozemlja.
Leta 1463 je Bosansko kraljestvo padlo pod turško oblast, ko je osmanski sultan Mehmed II. napadel in zavzel Bosno in mesto Jajce.
Jajška in sosednja Srebrniška banovina sta bili del obrambne verige, ki je vključevala tudi Šabaško (ustanovljeno leta 1476), Beograjsko in Severinsko banovino; kralj je nameraval preprečiti turške vpade z verigo vojaško organiziranih upravnih enot[http://www.archive.org/stream/povjesthrvataodn05klaiuoft/povjesthrvataodn05klaiuoft_djvu.txt Vjekoslav Klaić: Povijest Hrvata: od najstarijih vremena do svršetka XIX. stoljeća
Kljub vsemu se niti ista vojaško-civilna uprava, ker so pogosto imeli istega bana, ni izkazala za koristno. Strateški položaj se ni kaj dosti spremenil. Osmansko cesarstvo je obdržalo utrjeni strateško pomembni mesti Ključ in Kamengrad, ki sta se nahajali v dolini reke Sane in so ju osvojili hkrati ob zavzetju Vrhbosne. Tako so lahko kadar koli napadli Hrvaško kraljestvo iz te smeri in čez Livanjsko in Duvanjsko polje z enotami katere koli velikosti, ne da bi se morali dotakniti utrdb v Jajški banovini. To se vidi tudi po številu osmanskih vdorov v in skozi hrvaške regije od leta 1468 do sedemletnega premirja 20. avgusta 1503. V tem obdobju se Osmansko cesarstvo ni ukvarjalo z osvajanjem hrvaških mest in regij, temveč se je osredotočilo na ekonomsko izčrpavanje nasprotnikov s pustošenjem polj, plenjenjem in ugrabljanjem ljudi ali jemanjem sužnjev.
Korvinov osvobodilni pohod leta 1463. Jeseni leta 1463 se je kralj Matija Korvin odpravil z veliko vojsko in osvobodil del Bosne do Jajca. Jajce je po dolgem obleganju na božični dan leta 1463 padlo pod hrvaško-ogrsko oblast. Po tem je kralj ustanovil Jajško in Srebrniško banovino. Jajška banovina je imela sedež v Jajcu. Bilo je pomembno mesto, iz katerega je vodila trgovska pot (karavanska pot), ki je vodila preko Livna do Splita. Iz Bosne so izvažali živino, krzno, med, vosek in sir. Ta trgovina je trajala do turške okupacije.
Pri vojaškem pohodu so mu pomagali številni bosanski in hercegovski plemiči. Še posebej je izstopal vojvoda Vladislav Vukčić, sin vojvode Štefana Vukčića Kosače. Matija Korvin je pozimi leta 1463 osvobodil vse "spodnje kraje" in banovino Usora in Soli izpod Turkov. Z uspešnim pohodom je pod svojo oblast dobil 30 utrjenih mest. V "spodnjih krajih" so bile pomembne utrdbe v Jajcu, Zvečaju, Vrbaškem gradu in Banjaluki, v Usori pa Tešanj in Srebrenik. Pod nadzorom Osmanskega cesarstva je ostala le "zgornja ali prava Bosna" s Podrinjem.
Kralj Matija Korvin je 6. decembra 1463 osebno prispel v Jajce. Tam je vojvodi Vladislavu Vukčiću izdal listino, s katero ga je nagradil za odličnost v vojaški kampanji proti Turkom in za logistično podporo hrvaško-ogrskim silam. Iz osvobojenih ozemelj sta bili ustanovljeni dve banovini. Matija Korvin je iz Spodnjih krajev ustanovil Banovino Jajce, ki je bila namenjena preprečevanju osmanskih napadov na Hrvaško. Iz osvobojenih ozemelj vojvodine Usora je ustanovil Banovino Srebrenica, ki je bila namenjena preprečevanju osmanskih napadov na Slavonijo.
Padec južnega krila Posesti hercega Štefana Vukčića na jugu so po njegovi smrti leta 1466 začele propadati. Dva njegova sinova, Vladislav in Vlatko, sta nekaj časa še imela posest, a sta se sčasoma izselila v Dubrovnik, njegov tretji sin Štefan pa se je spreobrnil v islam. Tako je bila do leta 1483 vsa Hercegovina pod osmansko oblastjo.
Bitka na Krbavskem polju Leta 1493 so se hrvaške sile na Krbavskem polju spopadle s turškimi silami, ki so se vračale s pohoda. Hrvaške čete so padle v zasedo in 11. septembra utrpele hud poraz. R. Horvat Povijest, str. 188. Ubitih je bilo 10.000 Hrvatov, ujetih pa 1.500, padla je večina domačega plemstva, ki je čutilo povezanost z zemljo, za katero se je borilo, za razliko od kasnejših tujih plemičev, za katere je bila hrvaška zemlja le posest, ki so jo prejeli kot darilo od kralja, ki so jo v neugodnih časih tudi zapustili. Pojavil se je nov demografski in strateški problem, ker so se prebivalci južne Hrvaške nato začeli seliti v Slavonijo, s čimer so južni hrvaški kraji ostali brez demografskega vira za obrambo in gospodarsko podporo. Jajška banovina je tako ostala resno ogrožena z oslabljenim zahodnim krilom. V bitki je bil ujet jajški ban Juraj Vlatković. Rudolf Horvat: 60. Povijest Hrvatske I. (R. Horvat)/Hrvatska god. 1491.—1495.
Poskusi zavzetja in novi strateški premiki Ko je Franc Berislavić pridobil kraljevo naklonjenost, je bil leta 1501 ponovno imenovan za jajškega bana. Povijesni prilozi 31., 71.-85. (2006.) Marija Karbić: Hrvatsko plemstvo u borbi protiv Osmanlija. Primjer obitelji Berislavića Grabarskih iz Slavonije, str. 73.-74. To je bil čas vojnega zatišja, saj je bil osmanski napad v tistih letih usmerjen proti hrvaškim krajem pod beneško oblastjo. Zavedali so se tudi, da bo tako le kratek čas, kar dokazuje Frančevo pismo splitskemu grofu leta 1499, v katerem ga je obvestil o turških pripravah, prosil za pomoč in ponudil pomoč Benečanom, če bi jih Turki napadli. Povijesni prilozi 31., 71.-85. (2006.) Marija Karbić: Hrvatsko plemstvo u borbi protiv Osmanlija. Primjer obitelji Berislavića Grabarskih iz Slavonije, str. 75. Nenavadno je, da je Franc glede na takratne okoliščine trdil, da je Jajce dobro oskrbljeno z osebjem in logistiko.
Franc Berislavić se je diplomatsko angažiral pri ustvarjanju vojaškega zavezništva med Beneško republiko (s katero je bil prej v stiku), papežem in kraljem Vladislavom II. Jagelonskim. Cilj je bil preprečiti Benečanom sklenitev premirja s Turki. Frančeva prizadevanja so se obrestovala in zavezništvo je bilo sklenjeno, kmalu istega leta pa je bilo uveljavljeno na bojišču.
Skenderbeg Mihajlović je leta 1501 neuspešno oblegal Jajce, Enciclopedia Croatica (III ed.) Zagreb: Naklada Hrvatskog Izdavalačkog Bibliografskog Zavoda 1942 p. 157 http://www.scribd.com/doc/24124044/Hrvatska-enciklopedija-Sv-III-Boja-Bra%C5%BE%C4%91enje. Preuzeto 15. ožujka 2011. ker so ga zunaj mesta hudo premagale čete pod poveljstvom Ivana Korvina s pomočjo Zrinskega, Frankopana, Karlovića in Cuborja. To Turkov sicer ni pregnalo, vendar so se začeli pripravljati na nov napad na mesto.
Leta 1501 je bil Baltazar Baćan (Baltazar Batthyány Baćan) imenovan za bana, vendar se je izogibal prevzemu funkcije in vstopu v mesto, Povijesni prilozi 31., 71.-85. (2006.) Marija Karbić: Hrvatsko plemstvo u borbi protiv Osmanlija. Primjer obitelji Berislavića Grabarskih iz Slavonije, str. 76. po drugi strani pa je ban Franc Berislavić od leta 1502 prosil kralja, naj ga razreši banske dolžnosti v Jajcu; domneva se, da je bilo to posledica finančnih razlogov, saj plača, ki naj bi zagotovila dobavo dobrin, potrebnih za obrambo jajške banovine, ni prispela. Franc na koncu ni aktivno sodeloval pri obrambi niti ni poslal vojakov na položaje.
Ker sta se oba izogibala aktivni obrambi, so Turki izkoristili nezaščiteno mejo in leta 1502 močno opustošili vrbaško regijo. Kralj sam je posredoval in jih opozoril, a tudi to ni pomagalo, saj je bil Franc naslednje leto na neželeni dolžnosti. Frančevo banovanje, ki je bilo na njegove stroške, so zaznamovale tudi infrastrukturne izboljšave. Dal je zgraditi cesto, ki je povezovala Brod in Jajce. To dokazuje glagolski napis na plošči na tej cesti "Va vrime uzmožnog knez Ferenca Berisalić".
Benečani so kljub temu konec leta 1502 sklenili premirje s Turki. Na srečo za Hrvaško je turški pritisk leta 1503 popustil. 13. julija 1503 je kralj ukazal Štefanu iz Gorbonoka in Klementu Szemereju, da prevzameta bansko dolžnost od Franca Berislavića. Ker je protiturška zveza krščanskih držav razpadla, je 20. avgusta 1503 tudi kralj Vladislav podpisal premirje s Turki.
Leta 1512 je padla Srebreniška banovina, zaradi česar je bila Jajška banovina ogrožena z vzhoda.
Leta 1525 so osmanske sile začele novo obleganje Jajca. Trajalo je pol leta. Končal ga je Krsto Frankopan 11. junija 1525. Njegovo osvobodilno dejanje je postalo znano po vsem krščanskem svetu. Po vrnitvi na svoj sedež je bil deležen veličastnega sprejema, hrvaško-ogrski kralj pa mu je podelil naziv "branilec kraljestev Dalmacije, Hrvaške in Slavonije".Usporedi: M. Mesić, Hrvati nakon bana Berislavića do muhačke bitke. (Rad jug. akad. XXII. str. 128-131).
Po porazu pri Mohaču Poraz v bitki pri Mohaču in padec Jagelonske dinastije leta 1526 sta imela velik vpliv na Jajško banovino. Že tako ogroženo dvojno kraljestvo je še dodatno ogrozila delitev Hrvaške na podpornike Habsburžanov in podpornike Zapolje.
Ban Jajške banovine, Peter Keglević, je mesto Jajce in banovino Jajce predal habsburškemu cesarju Ferdinandu. Slednji je v ta namen imenoval nemško vojaško osebje, tako poveljnike kot navadne vojake. Hkrati se je na Hrvaškem in Madžarskem v tako kritičnem trenutku bojevala nesmiselna državljanska vojna med podporniki Habsburžanov in Zapoljcev.
Osmani so ta strateški trenutek hitro izkoristili. Že januarja 1528 so oblegali Jajce, medtem ko so bili Hrvati izgubljeni v nepotrebnih notranjih sporih, prava nevarnost pa je bila spet na južnih hrvaških mejah. Jajce je bilo pozabljeno, osmanski poveljnik, bosanski Usref-paša, je silovito napadel mesto, poleg vseh teh težav pa so branilce Jajca pestila še izdaja Štefana Grbonogija, ki je mesto predal zaradi sebičnih osebnih interesov.
Po padcu Jajca Ko so Osmani leta 1528 osvojili Jajce in Banja Luko, je Jajška banovina kmalu v celoti padla pod turško oblast.
Bani Jajške banovine Bani Jajške banovine so bili:
Blaž Raškaj Ivan Kukuljević Sakcinski: Priorat vranski