sličica|Tenerife je največji otok Kanarskega arhipelaga in dom Teideja, najvišjega vrha v Španiji. sličica|Moʼorea, Francoska Polinezija, vulkanski otok, kjer je osrednji otok še vedno izrazit sličica|Vulkan Taal, Filipini
Vulkanski otok je geološko gledano otok, ki je nastal z vulkansko aktivnostjo. Da bi jih ločili od nizkih otokov, zanje pogosto uporabljamo izraz visoki otok. Nizki otoki nastanejo zaradi usedanja ali dvigovanja koralnih grebenov, ki se pogosto razvijejo prav na potopljenih vulkanih.
Definicija in izvor Višina otoka ni vedno določena z njegovim izvorom. Nekateri vulkanski otoki so le majhni otočki ali čeri, ki segajo manj kot meter nad morsko gladino. Nasprotno pa se nekateri nizki otoki, kot so Banaba, Hendersonov otok, Makatea, Nauru in Niue, dvigajo nad 50 m nad morsko gladino.
Obe vrsti otokov se pogosto pojavljata v neposredni bližini, kar je še posebej značilno za otoke južnega Tihega oceana, kjer nizki otoki običajno tvorijo obalne grebene, ki obkrožajo osrednji vulkanski otok. Vulkanski otoki običajno nastanejo nad vročimi točkami ali na conah subdukcije, kjer se stikajo tektonske plošče.
Poseljenost Vulkanski otoki običajno merijo od 1 do 104 km2. Otoki nad določeno velikostjo imajo običajno zaloge sladke podtalnice, medtem ko jih nizki otoki pogosto nimajo, zato so vulkanski otoki verjetneje primerni za naseljevanje.
Mnogi vulkanski otoki se dvigajo iz globokih morskih brezen, za njihovo notranjost pa so značilne razgibane ali gorate pokrajine z različnimi nadmorskimi višinami vrhov. Raziskovalci opažajo, da otoke pogosto prekriva gost tropski gozd. To na številnih otokih omejuje poselitev notranjosti, zaradi česar se skupnosti razvijajo vzdolž obale. Večji otoki imajo lahko reke, kar povzroča nevarnost poplav. Reke prenašajo sedimente v nižje predele, kar lahko vpliva na obliko obale in prispeva k eroziji. Visoke vulkanske otoke pogosto obdajajo zaščitni obalni ali pregradnimi grebeni, ki ustvarjajo lagune.
Zaradi edinstvenih geoloških in geografskih značilnosti so vulkanski otoki ti nagnjeni k številnim naravnim nevarnostim, za katere se pričakuje, da se bodo zaradi podnebnih sprememb še stopnjevale. Te vključujejo vulkanske izbruhe, potrese, cunamije, zemeljske plazove in ekstremne vremenske pojave, kot so orkani ali tajfuni. Študije poudarjajo pomen izvajanja učinkovitih načrtov za ublažitev tveganj, ki vključujejo naravne rešitve za izboljšanje družbene varnosti na teh otokih. Te rešitve vključujejo izkoriščanje naravnih procesov in ekosistemov za zmanjšanje vplivov nevarnosti. To lahko zajema obnovo naravnih pregrad, kot so mangrove ali koralni grebeni, ki ščitijo pred cunamiji in nevihtnimi valovi, ali vzdrževanje naravnih vodnih zajetij, ki lahko ublažijo tveganje poplav.
Glej tudi
Sklici
Zunanje povezave Mikronezijska kultura: kulture visokih in nizkih otokov na Britannica.com. Pridobljeno 22. 9. 2011.
Kategorija:Vulkanski otoki