thumb|Nadkralji, garanti za izvajanje Overkings Cáin Adomnáin thumb|Sv. Adomnán, upodobljen na steklenem oknu cerkve v Dunleweyu
Cáin Adomnáin (, slovensko Adomnánov zakon), znan tudi kot Lex innocentium (slovensko Zakon nedolžnih), je bil zakon, sprejet na zboru gelskega in piktskega plemstva v Birru leta 697. Poimenovan je po svojem pobudniku Adomnánu Ionskemu, devetem opatu Ionske opatije po svetemu Kolumbanu. Simbolično se imenuje tudi Ženevski sporazum starodavne Irske in prvi evropski sporazum o človekovih pravicah. Zakon je zaščitil ženske in nebojevnike, s čimer se je Patrikov zakon, ki je ščitil menihe, razširil na civiliste. Pravniški simpozij na zboru v Birru je sprožilo Adomnáinovo sanjsko videnje, v katerem ga je mati oštela, ker ni zaščitil irskih žensk in otrok.
Zgodovina right|thumb|305px|Opatija Iona, kjer je bil verjetno napisan Cáin Adomnáin V skoraj dveh stoletjih, natančneje v letih 697 do 887, je bilo razglašenih in v irskih letopisih ohranjenih devet različnih odlokov. Vse odloke so izdali bodisi svetniki bodisi meniške skupnosti. Ohranila so se tri besedila teh zakonov. Najstarejše je Cáin Adomnán/Lex Innocentium, ki ga je leta 697 na sinodi v Birru razglasil Adomnán, opat Ione. Po mnenju D.N. Dumvilla je bila razglasitev zakona leta 697 morda posvečena spominu na sv. Kolumbana, ki je umrl sto let pred sinodo leta 597. Cáin Adomnáin vključuje seznam garantov z 91 političnimi in cerkvenimi osebnostmi iz Irske, Dál Riate in Piktlandije, za katerega se je izkazalo, da je bil objavljen skoraj sočasno z razglasitvijo zakona leta 697. Adomnán je imel kot naslednik Kolumbana Ionskega ugleda, da je na sinodi zbral toliko poglavarjev in klerikov. Prvi na seznamu posvetnih vladarjev je Loingsech mac Óengusso, kralj Tare.Ní Dhonnchadha, 1982, str. 180. Adomnán je bil v sorodu s tem kraljem, zato se domneva, da je ravno zavezništvo z njim pomagalo zagotoviti široko podporo zakonu. Birr je bil v bližini pomembnega samostana, povezanega s svetim Brendanom Birrskim, in blizu meje med severno polovico Irske, kjer so prevladovali Uí Néilli, in južno polovico, kjer so vladali kralji Munsterja. Birr je torej predstavljal nekakšno nevtralno ozemlje, kjer so se lahko srečevali rivalski kralji in duhovščina obeh delov Irske.
Domneva se, da so na Adomnánov navdih za uvedbo teh zakonov vplivali različni dejavniki, vključno z marijansko pobožnostjo na Irskem v 7. in 8. stoletju. Možno je tudi, da da ga je kot Kolumbanovemu biografu k temu spodbudil svetnikov zgled. Zakon je bil prvotno znan kot Zakon nedolžnih in se je osredotočal na upravičene nebojevnike. Ob dopolnitvi leta 727 je dobil ime po svojem avtorju.
Domači Brehonski zakoni so bili zapisani na pergament okoli 7. stoletja, najverjetneje v enem od samostanov. Večina strokovnjakov zdaj meni, da posvetni zakoni niso bili sestavljeni neodvisno od cerkve. Opat Adomnán je imel dostop do najboljših pravnih umov svoje generacije.
Ta sklop zakonov je bil med drugim zasnovan za zagotavljanje varnosti in imunitete različnih vrst nebojevnikov med samo vojno. Zahteval je na primer, da se tistermu, "ki ubije žensko, odsekata desna roka in leva noga in se ga nato pusti umreti".
Žensko, ki je zagrešila umor, požig ali krajo v cerkvi, so pustili samo v čolnu z enim veslom in posodo s kašo. Žensko so s tem prepustiti Bogu, ker je bil uboj ženske strogo prepovedan.
Zakoni so določali sankcije za številne zločine, kot je uboj otrok, duhovnikov in duhovniških študentov. Zaščitena so bila tudi duhovniška zemljišča. Nebojevniki v času vojne so imeli po starih irskih zakonih zaščito le do sedmega leta starosti.
Zakon je predpisoval tako posvetne globe, ki so jih morali plačati zločinci, kot tudi obredne prekletstva, ki so jim bili podvrženi kršitelji zakona. Mimoidoči, ki niso storili ničesar, da bi preprečili kaznivo dejanje, so bili enako odgovorni kot storilec. Varuhi zakona so pobrano globo plačali žrtvi ali najbližjemu sorodniku.
Zapuščina Po zapisih v Letopisih Ulsterja so Adomnánove relikvije leta 727 prinesli na Irsko in jih leta 730 vnili v Ionsko opatijo.
Adomnánova pobuda se zdi eden prvih sistematičnih poskusov zmanjšanja divjaštva, kar je izjemen dosežek za cerkvenega moža na skrajnem obrobju Evrope. Zakoni so bili zgodnji primer mednarodnega prava, saj naj bi veljali v Ériu in Albi (Irska in Velika Britanija). Izraz Velika Britanija je takrat pomenil samo ozemlje današnje severne Škotske, saj so bili kralji te regije tisti, ki so jamčili za njihovo izvajanje.
Zakon je bil kljub prizadevanju duhovščine verjetno le omejeno učinkovit. Fergus Kelly ugotavlja, da se ni ohranil noben sodni proces, povezan s Kainom Adomnánom, zato ni znano, ali so se stroge kazni, ki jih je predpisoval in so bile morda v nasprotju s splošnim duhom irskega prava, dosledno izvrševale.
V letopisih obstajajo zapisi pravične rabe Cain Adomnáina, na primer pri visokem kralju Niallu Glúndubu, po katerem je poimenovan klan O'Neill iz Ulsterja:
Leta 907 je Cearnachan mac Duilgen oskrunil svetišče Ard Macha, tako da je iz cerkve vzel ujetnika in ga utopil v bližnjem jezeru Lough Cier. Storilca je ugrabil Nial Glundub mac Aedha, ki je na mestu severnega kralja zamenjal svojega brata Domnalla, in Cearnachana iz maščevanja za oskrunitev Padraicca utopil v istem jezeru Lough Cier.
Sklici
Viri
Máirín Ní Dhonnchadha, The guarantor list of Cáin Adomnáin, 697. str. 178-215, Brepols Online, Dumville, D.N., "Review" of O'Loughlin's Adomnan at Birr, AD 697: Essays in Commemoration of the Law of the Innocents in the Catholic Historical Review, str. , Volume 89, Number 2, April 2003
Cf. Adomnán, Life, II, str. 24 in II. Charles-Edwards, T.M., Early Christian Ireland, Cambridge University Press, 2000
Grigg, Julianna. "Aspects of the Cain: Adomnan's Lex Innocentium", Journal of the Australian Early Medieval Association, Vol.1, 2005
Kelly, Fergus (1988). A Guide to Early Irish Law. Early Irish Law. Series 3. Dublin: DIAS. ISBN 0901282952.
Kategorija:Srednjeveško pravo Kategorija:Leto 697 Kategorija:Srednjeveška Irska Kategorija:Irska književnost