Minca Krkovič, znana tudi kot Minca Hatova, slovenska dninarica in ljudska pevka, * 2. junij 1858, Vrh pri Fari, † 13. april 1933, Hrib pri Fari.
Otroštvo Rojena je bila 2. junija 1858 v slovenski družini v Vrhu pri Fari pri hiši znani kot "pri Liščevih". Njena mati je bila gostilničarka in branjevka Neža Lisac (1827–1894) iz Vrha pri Fari, njen oče pa gostilničar in branjevec Jože Krkovič (1819–1894) iz Selnika. Imela je eno starejšo in eno mlajšo sestro. Njen oče je v mladosti verjetno delal na Madžarskem, kjer se je naučil, da je v pogovoru pogosto rabil besedo madžarsko "hat", ki pomeni „torej, pa, no". Zato se ga je prijel vzdevek "Hat", njegove hčere pa so bile znane kot "Hatove". Njena starša sta bila neizobražena in nista znala računati, zato sta gostilno slabo vodila, zato je propadla. Kmalu potem so jima okradli branjarijo. Morala sta prodati hišo in posest in se preseliti v bajto in se preživljati z dnino. Minca ni hodila v šolo in je celo življenje ostala nepismena.
Delo Že v mladosti je začela delati kot dninarica, s čimer se je preživljala do starosti. Nekaj časa je bila zaposlena tudi kot dekla pri redovnicah v Marijinem domu v Kočevju. Leta 1894 sta ji umrla starša. Njena starejša sestra je odšla za deklo v Brod na Kolpi, kjer je umrla. Njena mlajša sestra, dninarica, se je poročila in Minca jo je pogosto obiskovala. Zelo se je želela poročiti, iz česar se je vaška mladina pogosto norčevala. Veliko je prepevala. Poznala je na stotine različnih pesmi. Veliko pesmi se je v mladosti naučila od starih žensk iz vasi, nekaj nabožnih pesmi pa tudi od redovnic, pri katerih je bila zaposlena. Ko je onemogla in ni več zmogla hoditi na dnino, je prišla med občinske reveže občine Kostel, saj se je njena mlajša sestra odselila in ni mogla skrbeti zanjo. Tako ju je vsaka hiša v občini morala za en dan dati hrano in bivališče. Ljudje so jo imeli radi pri sebi, saj je bila snažna, opravljala lažja opravila, kot na primer luščenje fižola, ter prepevala in otrokom pripovedovala pravljice. Pogosto so jo pri sebi zadržali za več dni. Veliko otrok in deklet je naučila peti stare pesmi in balade, ki bi drugače šle v pozabo. Med baladami ki so se zaradi nje ohranile je Kostelska verzija Balade o maščevanju zapuščene ljubice. Po besedah Kostelk so si vse stare pesmi zapomnile od nje.
Poznejše življenje in smrt Na stara leta je postala zelo majhna in šibka. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Umrla je na veliki četrtek 13. aprila 1933 v vasi Hrib pri Fari. Pokopana je bila naslednji dan, na veliki petek. Ker zadnje dni velikega tedna po starem običaju zvonovi umolknejo, se ji ob pogrebu ni zvonilo, temveč samo regljalo.
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 1858 Kategorija:Umrli leta 1933 Kategorija:Slovenski kmetje Kategorija:Slovenski ljudski pevci