Cerkev sv. Križa je podružnična cerkev župnije Kojsko v Kojskem v Goriških brdih in je posvečena sv. Križu. Poznogotska cerkev je ena arhitekturno najboljših v Goriških brdih, predvsem pa je znana po svojem glavnem oltarju.

Zgodovina Cerkev je sprva pripadala župniji sv. Petra v Ločniku. Cerkev je že leta 1507 omenjena v goriškem urbarju zaradi tukajšnje bratovščine. 3. marca 1517 je oglejski patriarh Dominik Grimanij cerkvi po požaru, v katerem so zgorele vse listine, podelil popolni odpustek, na prvo nedeljo po godu sv. Janeza Krstnika 24. junija, je proti cerkvi potekala procesija. Do leta 1523 je že imela tabor proti turškim vpadom. Od tabora je danes ohranjeno obzidje ter jugozahodni obrambni stolp, znotraj obzidja na vzhodni strani cerkve pa je urejeno pokopališče z novejšim pokopališkim objektom, ki uporablja iste arhitekturne prvine kot sama cerkev. V letih 1984/1985 je župnija Kojsko v sodelovanju s krajevno skupnostjo obnovila celoten kompleks, obodno obzidje ter izvedla njegove delne ponovne pozidave, urejena je bila tudi dovozna pot. Junija 1992 je bil izveden arheološki nadzor kleti obrambnega stolpa. Ta je pokazal, da je bila klet zasuta nedavno, od točke nadzora pa ima stolp še eno dodatno nadstropje nižje.

Arhitektura Zunanja arhitektura Cerkev je ena arhitektonsko najlepših cerkev Goriških brd. Dokumenti iz časa izgradnje niso ohranjeni, domnevno pa je objekt od glavnega oltarja iz leta 1515 starejši za 30–40 let. Sama cerkev je poznogotske zasnove, stoji na manjšem griču jugovzhodno od Kojskega, objekt je orientiran proti severovzhodu. Prezbiterij je dvopolen, rahlo dvignjen, zaključuje pa se v triosminskem sklepu. Pravokotno ladjo pokriva rebrasto obokan strop, ki ga nosijo služniki, ki imajo kapitele okrašene z rastlinskimi motivi, ki se ponavljajo tudi na sklepnikih. Na severni strani je bila k cerkvi prislonjena zakristija, ki je bila porušena med obnovo cerkve v 90. letih 20. stoletja. Zvonik ni sočasen gradnji cerkve, njegova zamaknjena lega glede na os ladje pa je omogočila izdelavo vhodne lope. Na jugu ladje je nekoč stal portal, ki je danes zazidan, današnji glavni portal pa je pred prenovo predstavljal zahodni lok vhodne lope.

Sprva se je domnevalo, da je bila ladja starejša od zvonika, vendar novejše raziskave navajajo obratno, saj bi lahko glede na tipologijo zvonikov nastal že v drugi polovici 14. ali prvi polovici 15. stoletja. Zvonik štirikotne oblike ima štiri strelnice, na vrhu pa ima v nadstropju z zvonovi dvojne odprtine, vrh pa krasijo cine v obliki lastovičjega repa, ki pa so po kamnoseških oznakah sočasne izgradnji prezbiterija, tj. iz leta 1470–1480. Tekom obnove leta 1984 je bil preurejen tudi dostop v zvonik, pred tem se je vanj dostopalo preko baročnega kora sekundarnega izvora, danes pa se vanj dostopa skozi južno steno. Po vzoru kojščanskega zvonika je bilo na širšem območju Goriških brd postavljenih več podobnih zvonikov, za to pa bi lahko bili zaslužni goriški fevdalni gospodje Turni, saj se na njihovem urbarskem pečatu prav tako pojavlja stolp s cinami.

Notranja arhitektura Ima tri oltarje. Glavni oltar je lesorez v gotsko-renesančnem slogu iz leta 1515 in je največji ohranjen gotski rezljani krilni oltar v Sloveniji. Zasnovan je kot triptih, osrednji del je na podlagi uprizorjenih noš ter uporabljene tehnike datiran v 1515, stranski reliefi pa so s starejšega izgubljenega oltarja. Trije kipi na vrhu oltarja, med njimi kip sv. Jurija ter znana plastika sv. Florijana, so verjetno sočasni z oltarjem. V 17. stoletju je bil oltarju dodan še baldahin. Oltar ima tudi nekaj poznogotskih elementov, med drugimi steber v obliki obsekanega debla, ostale figure pa so izdelane v slogu poznogotskega manierizma. Oltar je bil še posebno izpostavljen v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. Med prvo svetovno vojno je bil oltar shranjen v Firencah, nato pa vrnjen v domačo cerkev. Stranska oltarja sta tudi pozlačena lesoreza, severni je iz leta 1698, južni pa iz leta 1700. Med 17. in 18. decembrom 1987 so neznani storilci med ropom cerkve odnesli ter poškodovali tri oltarne kipe, kipu sv. Jurija so polomili roke, ki so bile kasneje restavrirane. Po vlomu so vgradili alarmni sistem, restavriran je bil tudi oltar, s katerega so bile odstranjene novejše plasti barve, obnovljena je bila lesena konstrukcija oltarja ter dva druga kipa v cerkvi.

Sklici

Križ, Kojsko Kojsko Kategorija:Kojsko Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1470 Kategorija:Gotska arhitektura v Sloveniji Kategorija:Župnija Kojsko