thumb|Ilustrirana naslovna stran rokopisa iz leta 1764, ki vsebuje 'Prozno Eddo' (ÍB 299 4to)

Snorri Sturluson (staronordijsko Snorri Sturluson, norveško Snorre Sturlason, švedsko Snorre Sturlasson) je bil islandski zgodovinar, pesnik, vitez in politik, * 1179, † 23. september 1241.

Dvakrat je bil izvoljen za predsednika islandskega parlamenta, Althinga. Zanj velja, da je avtor ali sestavljalec delov Prozne Edde, ki je pomemben vir za tisto, kar je danes vemo o nordijski mitologiji in aliterativnih pesnitvah, ter Heimskringle, zgodovine skandinavskih kraljev, ki se začne z legendarnim gradivom v sagi Ynglinga in sega do zgodnjesrednjeveške skandinavske zgodovine. Snorri se zaradi slogovnih in metodoloških razlogov pogosto šteje za avtorja Egilove sage. Leta 1241 so ga umorili možje, ki so trdili, da so agenti norveškega kralja.

Življenje Zgodnje življenje Rojen je bil leta 1179 v kraju Hvammur í Dölum na Islandiji kot član bogatega in močnega islandskega klana Sturlungar. Bil je sin Sturla Tordsona starejšega in njegove druge žene Gundi Bodvarsdottit. Imel je starejša brata Tordra in Sigvatra in sestri Helgo in Vigdis ter devet polbratov in polsester. Od tretjega ali četrtega leta starosti ga je v Oddiju na Islandiji vzgajal Jon Loftsson, sorodnik norveške kraljeve družine.

Ključ do njegove politične in kulturne izobrazbe je bila prav vzgoja Jona Loftssona. Snorri pri njem prejel odlično izobrazbo in navezal stike, ki jih doma morda ne bi mogel. V dom svojih staršev se ni nikoli vrnil. Njegov oče je umrl leta 1183, mati pa je kot uradna Snorrijeva skrbnica kmalu zapravila Snorrijev delež dediščine. Snorri se je kmalu po smrti Jina Loftssona leta 1197 poročil s Serdis, hčerko Bersija Vermundarsona. Serdis je po očetu podedovala posestvo v Borgu in poglavarstvo ter kmalu pridobila še več premoženja in dodatnih poglavarskih položajev.

thumb|Snorrijeve terme v Reykholtu

Snorri in Herdis sta bila poročena štiri leta, živela v Borgu in imela vsaj dva otroka, Hallbero in Jona. Zakon je razpadel zaradi Snorrijevega nedgovornega obnašanja. Leta 1206 se je brez Herdis preselil v Reykholt kot upravitelj posestva. Na posestvu je opravil pomembne izboljšave, vključno z zunanjim kopališčem, ki so ga napajali vroči vrelci. Stavbe so se do neke mere ohranile. V prvih letih življenja v Reykholtu je imel s tremi različnimi ženskami še pet otrok.

Politično življenje Snorri je kmalu postal znan kot pesnik in deloval tudi kot odvetnik. Leta 1215 je postal zakonodajalec Althinga, edinega javnega islandskega zveznega narodnega telesa. Bil je zelo spoštovan mož. Poleti 1218 je zapustil položaj zakonodajalca in na kraljevo povabilo odplul na Norveško. Tam se je dobro seznanil z najstniškim kraljem Hakonom Hakonarsonom in njegovim sovladarjem, jarlom Skulijem. Zimo je preživel kot jarlov gost. Vladarja sta ga obsipala z darili, vključno z ladjo, s katero je priplul, on pa je v zameno o njiju pisal poezijo. Poleti 1219 je v Skari srečal svojega švedskega kolega, zakonodajalca Eskila Magnussona, in njegovo ženo Kristino Nilsdotter. Oba sta bila v sorodu s kraljevo družino in sta Snorriju verjetno omogočila vpogled v zgodovino Švedske.

Snorrija sta zanimala predvsem zgodovina in kultura. Norveški regent ga je povišal v skutilsveina, ki je bil približno enakovreden vitezu, in od njega zahteval prisego zvestobe. Kralj je upal, da bo svoje kraljestvo razširil na Islandijo, kar bi lahko storil z resolucijo Althinga, kjer je imel Snorri zaradi svojih političnih zvez in pravniških veščin velik vpliv.

Leta 1220 se je Snorri vrnil na Islandijo in od leta 1222 do 1232 opravljal funkcijio zakonodajalca Althinga. Osnova za njegovo izvolitev je bila izključno njegova slava pesnika. Politično je bil kraljev predstavnik in podpiral združitev Islandije z Norveško, kar mu je med poglavarji prineslo sovražnike. Leta 1224 se je poročil s Halveig Ormsdottir, vnukinjo Jona Loftssona, premožno vdovo z dvema mladima sinovoma. Z njo je sklenil pogodbo o skupnem lastništvu premoženja. Njuni otroci niso dočakali odraslosti, Halveigini sinovi in sedem Snorrijevih otrok pa so odrasli.

Snorri je bil v letih 1224–1230 najmočnejši poglavar na Islandiji.

Neuspeh na Islandiji Mnogo poglavarjev, zlasti tisti iz klana Sturlungar, je njegov položaj kraljevega uradnika ocenilo kot nasprotnega svojim interesom. Zdi se, da je bila Snorrijeva strategija utrditi oblast nad njimi in zatem norveškemu kralju ponuditi Islandijo.

Sledilo je obdobje klanovskih sporov. Snorri je pod vodstvom nečaka Bodvarja Thordarsona ustanovil oboroženo skupino in še eno pod vodstvom sina Orekje z namenom, da bi napadel svojega brata Sighvaturja in Sturlo Sighvatsona. Možno je, da je Snorri dojel, da lahko svoj cilj doseže le z odločnimi, sagam podobnimi dejanji, vendar se je izkazal za nepripravljenega ali nesposobnega, da bi jih izvedel. Na predvečer bitke je razpustil svoji vojaški skupini in ponudil svojemu bratu mir. Sighvatur in Sturla sta s 1000 možmi pregnala Snorrija na podeželje, kjer je poiskal zatočišče med svojimi somišljeniki. Orekja je v fjordih zahodne Islandije izvajal gverilske operacije in boji so se nadaljevali.

Kralj Hakon IV. se je poskušal na to odzvati in je povabil vse islandske poglavarje na mirovno konferenco na Norveškem. Sighvatur je kraljev manever očitno prepoznal, saj je sumil, česar Snorri očitno ni vedel, da kralj načrtuje manever proti islandskim poglavarjem. Sighvatur se proti svojim nasprotnikom ni več vojskoval, ampak jih je začel spodbujati, da sprejmejo kraljevo ponudbo.

Orakjeja je med domnevnimi mirovnimi pogajanji v Reykjaholtu ujel njegov bratranec Sturla. Ujet je bil tudi Snorrijev bratranec Thorlejfur Thotrdason. Snorri se je leta 1237 odločil, da bo najbolje odpotovati na Norveško in se pridružiti kralju.

Konec Snorrijeve kariere in islandske neodvisnosti Vladavino norveškega kralja Hakona IV. je zaznamovala državljanska vojna, povezana z nasledstvom. Vojna med rivalskimi kandidati za prestol je v različnih obdobjih potekala v skoraj neodvisnih regijah. Pogoste so bile zarote proti kralju in vprašanja zvestobe, a je kralju kljub temu uspelo utrditi norveško državo.

Ko je Snorri drugič prispel na Norveško, je bilo kralju jasno, da ni več zanesljiv agent. Konflikt med Hakonom in jarlom Skulijem se je začel stopnjevati v državljansko vojno. Snorri je ostal zvest jarlu in njegovemu sinu, jarl pa mu je podelil naziv jarla v upanju, da bo utrdil njegovo zvestobo. Avgusta 1238 so bili Sighvatur in dva njegova sinova, Sturla in Markus, ubiti v bitki pri Örlygsstaðirju na Islandiji proti Gissurju Thorvaldssonu in Kolbeinu Mlajšemu, poglavarjema, ki sta ju izzvala. Sinova Kolbein in Krokur sta bila usmrčena po bitki. Snorri, Orekja in Torlejfur so zaprosili kralja za dovoljenje za vrnitev domov. Ker se je kralju Snorrijevo vedenje zdelo nepredvidljivo, mu ni dovolil oditi in mu izrecno ukazal, da mora zaradi svojega častnega položaja ostati na Norveškem. Skuli mu je dovolil oditi in mu celo pomagal pridobiti potni list.

Snorri je moral imeti svoje predstave o kraljevem položaju in veljavnosti njegovih ukazov. Odločil se je, da ga ne bo ubogal. Na Islandijo se je vrnil leta 1239. Kralj je bil v tistam času zaposlen predvsem s Skulijem, ki se je leta 1239 razglasil za kralja. Skuli je bil naslednje leto vojaško poražen in ubit. Snorri je medtem ponovno prevzel svoje poglavarstvo in poskušal zatreti Gissurja tako, da ga je na sodišču preganjal zaradi smrti njegovega brata Sighvatra in nečaka Sturle. Kralj Hakon je po jarlovem porazu k Gissurju poslal dva agenta s tajnim ukazom, naj Snorrija ujemejo ali ubijejo. Gissurja sta povabila, naj se pridruži unionističnemu gibanju. Poleti 1241 je bila dogovorjena seja Althinga, na katero sta Gissur in Kolbein prispela z nekaj sto možmi. Pri cerkvi jih je čakal Snorri s 120 možmi, zato se je Gissur odločil, da ne bo napadel.

Snorri je kmalu zatem je prejel šifrirano pismo, ki ga je opozorilo na zaroto, vendar ga ni razumel. Gissur je kmalu zatem jeseni 1241 s sedemdeset možmi napadel Snorrijevo hišo in ga popolnoma presenetil. Snorrija so napadalci umorili. Ali so mu med napadom ponudili predajo, ni jasno..

Napad in umor sta naletela na negativen odziv tako na Islandiji kot na Norveškem. Kralj je poskušal odziv pomiriti s trditvijo, da bi Snorriju prizanesli, če bi se vdal. Njegova izjava razkriva, kako močan je bil njegov vpliv na Islandiji. Hakon je še naprej podkupoval islandske poglavarje. Leta 1262 je Althing ratificiral unijo z Norveško in na Islandiji je bila uvedena kraljeva oblast. Vsi člani Althinga so morali osebno priseči zvestobo kralju. Ta praksa se je nadaljevala z vsakim novim kraljem, ki je prišel na prestol, dokler Islandci leta 1662 niso uradno sprejeli absolutne in dedne monarhije.

Zapuščina Spisi Snorrija Sturlusona ponujajo informacije in namige o osebah in dogodkih, ki so vplivali na ljudstva v severni Evropi v obdobju, za katero je sicer malo ustreznih informacij. Zapisi na primer osvetljujejo odnose med Anglijo in Skandinavijo v 10. in 11. stoletju.G O Sayles, The Medieval Foundations of England. London, 1967, str. 80–81 Snorri v tem pogledu velja za osebnost trajnega pomena.Snorri and Contemporary Europe: Culture, Society, and Political Analysis Snorri ponuja tudi zgodnje poročilo o odkritju Vinlandije.Helge Ingstad, Westward to Vinland. London, 1969, str. 29

Snorrijeva zapuščina je do neke mere igrala vlogo v politiki tudi dolgo po njegovi smrti. Njegovi spisi bi lahko podprli trditve kasnjejših norveških kraljev o častitljivosti in obsegu njihove vladavine. Kasneje je Heimskringla prispeval k vzpostavitvi nacionalne identitete med norveškim romantičnim nacionalizmom sredi 19. stoletja.Norske Kongesagaer Nationaludgave vol 1 2nd ed.djvu/2 (Side:Norske)

Islandsko dojemanje Snorrija v 20. stoletju in do danes je zaznamovano z zgodovinskimi pogledi, sprejetimi v času, ko je Islandija želela prekiniti vezi z Dansko. Vsaka revizija teh pogledov še vedno sproža močna nacionalistična čustva.

Sklici

Vira

Brown, Nancy Marie (2012). Song of the Vikings: Snorri and the Making of Norse Myths. St. Martin's Press.

Zunanje povezave

Prose Edda Heimskringla Snorrastofa Official Website Snorrastofa in Reykholt

Kategorija:Rojeni leta 1179 Kategorija:Umrli leta 1241 Kategorija:Islandski pisatelji