Harald, v kasnejši historiografiji imenovan Harald Klak, je bil v letih 812–813, 819–823 in 826–827 danski sokralj, * ni znano, okoli 842.Skaaning, str. 182 Večino svojega življenja preživel v izgnanstvu v Rüstringenu kot šerif Frankovskega cesarstva.

Ozadje Harald je bil morda je bil sin Halfdana.Sawyer, str. 38 Bil je vnuk ali nečak (latinsko nepos) prejšnjega kralja Haralda (morda Haralda I. Hildetanda), brata Anula in Reginfreda ter strica Rorika Dorestadskega. Rojen je bil verjetno okoli leta 785.

Prva vladavina Po smrti danskega kralja Heminga leta 812Skaaning, str. 24 je prestol poskušal prevzeti Haraldov brat Anulo. Enake želje je imel tudi Godfredov nečak Sigfred. Anulo in Sigfred sta se spopadla v veliki bitki, ki jo je dobila Anulova vojska, vendar sta v njej oba kandidata za prestol umrla. Za danska sokralja sta bila imenovana Harald Klak in njegov brat Reginfred.Skaaning, str. 25

Godfredova sinova, vključno s Horikom I., sta se medtem skrivala na Švedskem, ko pa sta Harald in Reginfred odpotovala v norveški Vestfold na skrajni meji njunega kraljestva, da bi zatrla upor in namestila svoje zaupnike, sta Godfredova sinova osvojila Dansko. Harald in Reginfred sta bila kmalu zatem pregnana.

Naslednje leto sta se vrnila z vojsko, da bi ponovno osvojila kraljestvo. Uspelo jima je ubiti Godfredovega najstarejšega sina, vendar je bil v boju ubit tudi Reginfred. Vojska Godfredovih sinov je na koncu zmagala in Harald je moral znova pobegniti in poiskati pomoč drugje. Podporo je dobil pri frankovskem kralju Ludviku Pobožnemu. Ludvik mu je bil pripravljen pomagati pod pogojem, da ga bo Harald, ko bo postal kralj, priznal za svojega vrhovnega gospodarja. Harald je to obljubil in leta 815 s frankovsko vojsko vstopil v Jutlandijo, da bi osvojil Dansko in jo spremenil v frankovski fevd. Godfredova sinova sta se s svojo floto umaknila na otok tri milje od celine, verjetno Fyn.Skaaning, str. 26 Franki so se po osvojitvi Danske umaknili.

Druga vladavina Leta 819 je Haraldu uspelo postati sokralj z dvema Godfredovima sinovoma. Eden od njiju je bil Horik I. Druga dva Godfredova sinova sta bila pregnana iz države.Skaaning, str. 29 Takšno stanje je trajalo le do leta 824, ko je bil tudi Harald ponovno pregnan. Ponovno je odpotoval k cesarju Ludviku in ga prosil za pomoč.Skaaning, str. 30 Ludvik mu je postavil pogoj, da se krsti, Harald pa je postavil pogoj, da mu kot fevd dodelijo grofijo Rüstringen ob izlivu reke Weser v Severno morje.Skaaning, str. 31

Haraldov krst Leta 826 je bil Harald krščen na cerkvenem koncilu v Ingelheimu. Kot del krstne slovesnosti je moral Harald formalno predati suverenost svojega še neosvojenega danskega kraljestva Ludviku Pobožnemu. Dva meniha, Ansgar in Aubert, sta bila imenovana za njegova spremljevalca pohodu na Dansko, da bi Dance podučila o krščanstvu.Skaaning, str. 32

Haraldu Klaku poskus vrnitve na oblast na Danskem ni uspel. Godfredovi sinovi so leta 827 ponovno prevzeli oblast vse do reke Eider. Harald je na pohodu oplenil nekaj vasi severno od reke Eider, morda zato, da bi preprečil sklenitev mirovnega sporazuma med danskimi kralji in Frankovskim cesarstvom. Tudi to ni uspelo. Leta 831 so danski odposlanci prišli na frankovski dvor, da bi cesarja prepričali, naj ratificira mirovni sporazum med državama. Kmalu zatem je danski sokralj umrl in Horik I. je postal edini danski kralj. Možnosti Haralda Klaka, da postane danski kralj, so postale izjemno majhne.Skaaning, str. 33

Viking in najemnik Rüstringen je imel strateško pomembno lego na morski poti med danskim in frankovskim kraljestvom in bil uporaben za nadzor ladijskega prometa med državama. Hkrati je bil tudi zelo primeren kot oporišče ali izhodišče za napade na obe državi.

Frankovsko kraljestvo so prizadeli spori v cesarski družini: cesar Ludvik Pobožni in njegov sin Karel Plešasti sta se v boju za oblast soočala s tremi drugimi Karlovimi sinovi: Pipinom Akvitanskim, Lotarjem I. in Ludvikom Nemškim. V bitki pri Lügenfeldu je bil cesar poražen in končal v ujetništvu. Leta 837 je bila sklenjen dogovor o Karlovi dediščini, pri čemer sta Karel in Pipin stopila na očetovo stran. Leta 838 je Pipin umrl, vendar Akvitanije ni zapustil Karlu, temveč svojemu sinu Pipinu II. Lotar in Ludvik sta sklenila mir z očetom.Skaaning, str. 34 Sredi cesarjevega poskusa, da bi prevzel nadzor nad svojo državo, je Zahodno Frizijo leta 834 napadla vikinška flota. Letopisi o tem pišejo:

"Šli so= vikingerne čez Utrecht do trgovske postojanke Dorestad, plenili povsod, nekatere prebivalce pobili, druge odpeljali kot ujetnike in del mesta uničili z ognjem." Skaaning, str. 35

Leta 835 so Vikingi znova napadli Dorestad. Cesar je ukazal organizirati obalno obrambo, vendar to ni pomagalo. Dorestad je bil ponovno napaden leta 836, ko je bilo mesto požgano, in ponovno leta 837. Istega leta je bil napaden tudi Walcheren. Fuldski letopisi navajajo:

"Ko so tam nekaj časa ostali = på Walcheren in pobirali davke, kot so se jim je zdelo primerno, so z enako silo odšli v Dorestad in davke pobrali na enak način."

"20. junija so ubili Ekeharda, grofa tega kraja, in Heminga, Halfdanovega sina, in mnoge druge ... "Skaaning, str. 35

Franki so sumili, da za napadi stoji danski kralj Horik I.,Skaaning, str. 36 vendar ni bil on, ampak Harald Klak.Skaaning, s. 113 Zdi se, da so imeli napadi dva namena. Deloma so bili namenjeni odvračanju pozornosti. Ludviku Pobožnemu naj bi vzeli čas in priložnost za izvedbo načrtovane kazenske ekspedicije proti svojemu sinu Lotarju. Rüstringen je bil namreč na območju pod Lotarjevo oblastjo. Deloma so bili izsiljevanje, ker je Harald Klak želel Frizijo in Dorestad dobiti za svoja fevda. To mu ni uspelo. Ko je cesar leta 837 sklenil poravnavo s svojima sinovoma Lotarjem I. in Ludvikom Nemškim, je vztrajal, da morata Frizija in Dorestad postati fevd Haraldovega nečaka Rorika. Lotar je moral ustaviti napade Haralda Klaka na Zahodno Frizijo, vendar mu je dovolil, da je še naprej pleni po Walcherenu.Skaaning, str. 37

V zgodnjih 840. letih se je zgodilo več vikinških napadov na Frankovsko cesarstvo. Vikingi so leta 841 napadli Rouen,Skaaning, str. 45 leta 842 Rouen in Quentovic in leta 843 Nantes.Skaaning, str. 40 Ti Vikingi so bili z Norveške, verjetno iz Vestfolda v Oslofjordu. Ker je Harald skupaj s svojim bratom Reginfredom leta 812 pred svojo izgonom z oblasti na Danskem prevzel oblast nad tem norveškim ozemjem in tam imenoval svoje zaupanike, je možno, da so ti Vikingi zdaj delovali na Haraldovo zahtevo. Možno je tudi, da jih je Lotar uporabil v svoji igri moči, vendar je kmalu postalo jasno, da jih ne bo mogoče nadzorovati.Skaaning, str. 40f, 45

Fevdalni gospod Walcherena Ko se je Lotar po smrti Ludvika Pobožnega leta 840 poskušal uveljaviti kot cesar, je naletel na zavezništvo Karla Plešastega in Ludvika Nemškega. Zatekel se je na kraljevi dvor v Aacheno in iskal zavezništvo s Sasi. V tem kontekstu, tako omenjajo Annales Bertiniani, je Walcheren verjetno prenesel v fevd Haraldu Klaku. V letopisih za leto 841 piše:

"Harald, ki je z drugimi danskimi pirati nekaj let v svojo korist povzročal toliko nesreč Friziji in drugim pokristjanjenim obalnim deželam, je na jezo [Lotarjevega] očeta za to zaslugo dobil v fevd Walcheren in nekaj bližnjih naselij. Dejanje si resnično zasluži gnus, da so bili tisti, ki so kristjanom povzročali škodo, postavljeni za upravljavce krščanskih dežel in ljudstev ter Kristusove cerkve, tako da so preganjalci krščanske vere postali gospodarji nad kristjani in da so morala krščanska ljudstva služiti malikovalcem ... "

Po besedah diplomata in zgodovinarja NithardaSkaaning, str. 39 naj bi Harald ponovno osvojil najjužnejšo dansko regijo Silendi, verjetno starofrizijsko ime Zelandije, ali morda otok Sylt. Poklical je veliko Normanov, da bi na Saškem služili kot vojaki. Domnevno je načrtoval tudi združitev Dancev in Sasov,Skaaning, str. 42 vendar je moral projekt opustiti, ko je Ludvik Nemški izvedel kazensko ekspedicijo na Saško in zatrl vsako težnjo Sasov po uporu.Skaaning, str. 43

Smrt in pokop Leto Haraldove smrti ni znano. Domneva se, da je bil morda pokopan v ladijskem grobu južno od Halvkredsvoldena okoli Hedebyja. Konkretne dokaze za to domnevo je seveda težko najti.

Oblast v Walcherenu je po njegovi smrti prevzel njegov najstarejši sin Godfred in sprva podpiral Lotarja. Lotar mu je kasneje odvzel položaj šerifa Walcherena.Skaaning, str. 60

Vzdevek 'Klak' V nordijskem izročilu iz 11. stoletja ima Harald vzdevek 'Klak'. Natančen pomen vzdevka ni znan, lahko pa bi bil povezan protogermansko besedo 'klakan', ki pomeni pok. Izraz je kasneje v stari nordijski besedi pomenil "nekaj, kar poči z udarcem" in se nadalje razvil v nekaj, kar je pomenilo šibko ali nemočno. Slednje Haraldu dobro ustreza, saj je vedno znova iskal pomoč pri Ludviku Pobožnemu, namesto da bi se znašel sam. Enak pomen ima beseda tudi v nekaterih švedskih narečjih.

Potomci Najstarejši sin Haralda Klaka in njegove kraljice se je imenoval Godfred. Harald je morda imel hčerko Tirni, ki se je morda poročila s kraljem Sigurdom Hjortom iz Ringerike na Norveškem. Če je to res, je bila Tirni stara mati Haralda Lepolasega, prvega kralja, ki je združil Norveško v eno kraljestvo.

Poleg njiju je Harald Klak morda imel še druge potomce.

Opomba

Sklici

Viri

Peter Sawyer. "Da Danmark blev Danmark. Fra ca. år 700 til ca. 1050" V: Olaf Olsen (ur.): Gyldendal og Politikens Danmarkshistorie; Zvezek 3. København, 1988. ISBN 87-89068-01-1. Poul Skaaning. Vikingestormen. Togter mod Vesteuropa 793-937. Viborg, 2006. ISBN 87-7739-857-2. Niels Lund. Jellingkongerne og deres forgængere. Gylling, 2020. ISBN 978-87-85180-75-9.

Kategorija:Rojeni leta 785 Kategorija:Umrli leta 852 Kategorija:Danski kralji Kategorija:Vladarji v 9. stoletju