Slovenščina kot drugi jezik

Slovenščina je drugi jezik oziroma jezik okolja za predstavnike italijanske in madžarske manjšinske skupnosti v Republiki Sloveniji, za Rome ter priseljence in njihove potomce. Vsi ti se morajo ob svojem maternem jeziku naučiti tudi slovenščino zaradi stika s slovenskim jezikovnim okoljem ter zato, ker je slovenščina v Sloveniji državni in uradni jezik.

Italijanska in madžarska narodna skupnost

Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost in kjer vzgojno-izobraževalno delo poteka v italijanščini, se slovenščina kot drugi jezik v osnovni in srednji šoli poučuje v okviru predmeta slovenščina kot drugi jezik, v vrtcu pa poteka seznanjanje s slovenskim jezikom. Na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa vzgojno-izobraževalno delo poteka dvojezično po celotni vertikali.

Priseljenci

Priseljenci in otroci priseljencev vstopajo v vzgojno-izobraževalni prostor brez znanja učnega jezika oziroma s slabim znanjem, zato je zanje učenje slovenščine kot drugega jezika nujno potrebno.

Slovenščina kot drugi jezik je tudi takrat, ko se slovenščina, ki je sicer materni jezik, zaradi okoliščin (preselitev v tujino) funkcionalno ne razvije dovolj (stopnja sporazumevalne zmožnosti je postane manjša kot v jeziku okolja) oziroma postanejo govorci učinkovitejši v jeziku države, ki je običajno tudi jezik šolanja. To se po navadi zgodi drugi ali tretji generaciji izseljencev ali zdomskim otrokom, ki celotni proces šolanja opravijo v tujini.

Na osnovnih šolah, kjer so vključeni učenci priseljenci, nudijo dodatne ure strokovne pomoči pri učenju slovenščine v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole.

Učenci priseljenci so primarno vključeni v začetni pouk slovenščine in ob strokovni presoji učitelja postopno vstopajo k tistim uram predmetov obveznega programa, kjer lahko sledijo pouku (na primer: šport, likovna umetnost in podobno). Tako sta hkrati omogočeni socializacija in integracija v skupino sovrstnikov govorcev slovenščine.

Pri vključevanju v srednjo šolo znanje slovenskega jezika ni pogoj. Ko se kandidat, ki se je prej šolal v tujini, vključi v srednjo šolo, opravlja preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. https://europass.europa.eu/sl/common-european-framework-reference-language-skills

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizira tudi tečaje za odrasle priseljence in uporabnikom omogoča pripravo na izpit iz znanja slovenščine na različnih ravneh ter opravljanje izpita. Leta 2020 je končal Evalvacijo modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik.

Romska skupnost

Prvi oziroma materni jezik romskih otrok je romščina, zato se morajo romski otroci ob vključitvi v redne oblike vzgojno-izobraževalnega dela naučiti slovenščino. Zelo pomembno je, da se izpostavlja pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem si učitelji in vzgojitelji lahko pomagajo z gradivi, ki so nastala za poučevanje slovenščine kot drugega jezika.

Gluhi in naglušni

Slovenski znakovni jezik je prvi jezik gluhih oseb, torej je zanje slovenščina drugi jezik, ki se ga morajo v času izobraževanja šele naučiti. Slovenski znakovni jezik je skupaj z jezikom gluhoslepih opredeljen kot učni jezik.

Slovenščina kot tuji jezik

Ljudje, ki pridejo v Republiko Slovenijo za krajši ali daljši čas z različnimi nameni (začasno delo, študentska izmenjava, predstavniki tujih družb, ki imajo sedež v Sloveniji), se slovenščine naučijo kot tujega jezika. Slovenščine se je kot tujega jezika možno naučiti tudi na tečajih in e-tečajih, tudi v času študija na tujih univerzah ali v Sloveniji. Tuji jezik se običajno učimo v okolju, kjer ta jezik ni v uporabi. Z njim vzpostavljamo stike zunaj lastne jezikovne skupnosti.

Glej tudi Slovenščina Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Jeziki v Sloveniji

Kategorija:Slovenščina kot drugi/tuji jezik

Sklici

Viri